'Druži nas več, kot nas razdvaja'

Slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor sta na današnjem prvem srečanju na dvorcu Trakošćan dosegla dogovor o okviru, ki bi lahko do konca leta privedel do rešitve vprašanj, ki obremenjujejo državi – nadaljevanja hrvaških pogajanj z EU in rešitve vprašanja meje.

"Obstaja možnost, da še v tem letu rešimo vprašanje, ki ta hip obremenjuje obe državi, to je vstop Hrvaške v EU in nadaljevanje pogajanj ter rešitev meje med državama," je dejal Pahor in dodal, sta s hrvaško premierko in sodelavci "okvirno našla pot za to, da bomo ob sedaj veliko bolj intenzivnem sodelovanju obeh zunanjih ministrov in tudi naju osebno, ne vedno pred kamerami, do jeseni to okvirno rešitev uskladili tudi s potrebnimi detajli."

Nekatera vprašanja ostajajo nerešena, vendar je tlakovana pot, "ki daje obema dovolj upanja, da bi letos prišli do rešitve, ki bo v nacionalnem interesu obeh držav in tudi v interesu EU za širitev na Zahodni Balkan," je še dejal slovenski premier. Menil je še, da bo z dobro voljo ter ob medsebojnem spoštovanju in zaupanju omenjeno do konca leta mogoče doseči, tako da z optimizmom gleda v prihodnost in upa, da bo sodelovanje zunanjih ministrov in premierov v prihodnjih mesecih obrodilo sadove.

Kosorjeva je pogovore označila za odprte, konkretne in konstruktivne, prepričana pa je, da sta z njimi "odprla novo stran pri reševanju trenutnih problemov in vprašanj". Vladi bosta poglobili stike in s srečanji zunanjih ministrov ter premierjev v prihodnjih mesecih vložili dodatne napore za rešitev odprtih vprašanj.

Izpostavila je strateški cilj Hrvaške, ki je končanje pogajanj z EU in vključitev v povezavo. Po njenih besedah si bosta vladi obeh držav v prihodnje prizadevali za dobrososedske odnose, saj gre za prijateljski državi, ki želita vložiti dodatne napore za rešitev nekaterih odprtih vprašanj. Kot je dodala, tega ne delajo samo zaradi želje po vstopu Hrvaške v EU, ampak tudi "zaradi perspektive, ki jo na ta način gotovo odpiramo za države jugovzhodne Evrope".

Odzivi na današnje srečanje...

Spomnimo ...

Pahor se je sicer na prvem in edinem srečanju sestal z nekdanjim hrvaškim premierjem Sanaderjem 24. februarja letos v Mokricah. Pozneje so srečanje premierjev večkrat napovedovali, a ga ni bilo, Sanader pa je nato nepričakovano odstopil 1. julija. Med razlogi je navedel tudi slovensko blokado hrvaških pristopnih pogajanj oziroma nenačelno vedenje EU, ki izsiljevanja Slovenije ni prekinila.

ZDA proti slovenski blokadi?

ZDA se kljub obremenjujočim številnim mednarodnim vprašanjem, od vojne v Afganistanu do reševanja problemov z Rusijo, vendarle začenjajo ponovno močneje angažirati na jugovzhodu Evrope, danes piše hrvaški Vjesnik. Ameriški angažma ne more biti uspešen, če državam v regiji ne bodo odprli jasne perspektive vstopa v EU, nadaljuje Vjesnik in vnovič dodaja, da je Slovenija blokirala omenjeni proces, ko je zaustavila Hrvaško na tej poti.

"Glede na to, da EU ni imela moči, da bi se odločno zoperstavila takšni politiki, so očitno v Washingtonu ocenili, da je prišel čas, da sami spodbudijo umik slovenske blokade. Ob tem primarni interes Washingtona ni vezan na Hrvaško, temveč je njegov glavni cilj ohranitev stabilnosti jugovzhodne Evrope," piše zagrebški dnevnik.

Američani imajo dovolj izkušenj, moči in avtoritete, da bi lahko odstranili anomalije s politične scene, ki grozijo z destabilizacijo širšega območja, ena izmed omenjenih anomalij pa je vsekakor slovenska blokada, ki nima nobene podlage ne v mednarodnem pravu niti v dosedanji evropski praksi, ocenjuje Vjesnik in dodaja, da bi lahko najnovejša izjava ameriške državne sekretarke Hillary Clinton zagnala proces, ki bo na koncu relativno hitro in v skladu z mednarodnim pravom pripeljal do umika slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj z EU.

Tudi Večernji list ocenjuje, da bo izjava Clintonove morda spodbudila Slovenijo, da že danes v Trakošćanu odpre prostor za dialog. Ob tem spomni, da je ameriška državna sekretarka izrazila upanje, da bosta obe državi našli rešitev, s katero bosta zadovoljni obe strani, kar "v diplomatskih krogih ocenjujejo kot značilno sporočilo že zaradi tega, ker so ZDA omenile spor".