Slabe razmere, dobre rešitve

V Cankarjevem domu so slovenski gospodarstveniki skupaj s premierjem Borutom Pahorjem in nekaterimi ministri razpravljali o problemih in usodi slovenskega gospodarstva. Osrednja tema je bila gospodarska kriza in morebitna recesija. Na posvetu je sodelovalo več kot 500 gospodarstvenikov iz vodilnih slovenskih podjetij, institucij in organizacij, povezanih z gospodarstvom. Zato pa se vabilu nista odzvala prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot in predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, torej dva gospodarstvenika, o katerih se trenutno največ govori.

Slovenski realni sektor je v krizi, ki se bo še poglobila. Po besedah predsednika gospodarske zbornice Zdenka Pavčka je zato nujno sodelovanje med socialnimi partnerji, potrebna pa je tudi pomoč in spodbuda vlade. "Slovensko gospodarstvo v tem trenutku potrebuje hitre, preudarne in odgovorne rešitve za izboljšanje klime zaupanja, dostopa do finančnih virov in varovanja delovnih mest ter takojšnje ukrepe za dvig konkurenčnosti Slovenije," je dejal.

Ne za vsako ceno

Časa ni veliko, pomoč bi že morala priti, so opozarjali gospodarstveniki, ki so znova izpostavili potrebo po razbremenitvi gospodarstva. 

Predlogi ukrepov vladi za premostitev krize.

Pahor je gospodarstvenikom vso svojo pomoč tudi obljubil, češ, če kdaj, zdaj potrebujemo drug drugega. Poudaril pa je, da bodo v vladi pozorni na tisti del gospodarstva, ki je še zdravo, kjer še vidijo možnosti za razvoj. Podjetij ne bodo reševali za vsako ceno, če ne bo videti prihodnosti, bodo pomoč raje namenili zaposlenim.

Sicer pa je prepričan, da potrebuje naša država novo razvojno paradigmo, njen vzvod pa mora biti v prestrukturiranem gospodarstvu. Napovedal je paket ukrepov, s katerim bo ciljala na zagotovitev stabilnosti finančnega sistema in izboljšanje položaja realnega sektorja, za to pa je po njegovem mnenju nujna razbremenitev gospodarstva.

Po njegovih besedah se bo treba čim prej tudi odločiti, ali povečati investicijske olajšave ali začasno znižati prispevke delodajalcev. "Z znižanjem prispevkov delodajalcev lahko vplivamo na boljšo likvidnost podjetij. S tremi odstotnimi točkami nižjimi prispevki bi dosegli takojšen učinek v gospodarstvu v višini okoli 300 milijonov evrov," je prepričan. Obljubil je tudi, da bo vlada skrajšala plačilne roke države, spodbujala investicije in ne nazadnje, da se bo odpovedala ugodju. 

"Bojim se, da ne bo dovolj manevrskega prostora za vse ukrepe. Zato je treba razmisliti, kaj je na kratek rok največja korist," pa je dejal miniser za gospodarstvo Matej Lahovnik. "Kriza je tu in grozi da poruši številne pridobitve našega dosedanjega razvoja. Istočasno pa predstavlja priložnost, da se v njej izkaže naša prilagodljivost, upornost, pridnost in predanost ter da iz nje pridemo kot zmagovalci," pa je dejal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.