Pahor: Ne glede na razlike imamo vsi eno željo – da bi naši otroci svoje sanje izsanjali v miru

"To je bil trenutek velikega ponosa, čeprav se je v tem času hkrati odvijala tudi državljanska vojna, ki je pustila trajne posledice in jih še danes na nek način saniramo," je dejal predsednik Borut Pahor.

Ob tem je poudaril, da mora biti skoraj tri četrt stoletja po koncu vojne skupni cilj vseh, ne le politike, doseči trajen mir. Po njegovih besedah smo se znašli v okoliščinah, ko lahko z nekim, morda pretiranim optimizmom, ugotovimo, da je Evropa, ki je bil dolga stoletja vselej na prepihu med vojno in mirom, z izjemo nekaterih lokalnih vojn, končno vendarle daljše obdobje izpostavljena miru.

"Ne glede na politične in druge razlike med nami imamo vsi eno željo – da bi naši otroci svoje sanje izsanjali v miru," je dejal in dodal, da za sporočilo te zanesenjaške misli o trajnem miru, ki mora biti plemeniti in osrednji cilj vseh nas, ni lepšega in bolj primernega kraja, kot je Topolšica.

Pahor pa je ob tem spomnil, da je Evropa po koncu druge svetovne vojne zmogla spravo med nekdanjimi največjimi nasprotniki in s tem utrla pot miru, ki traja še danes. "Brez Evrope, zlasti Evropske unije in povezave starega kontinenta, bi bile možnosti za trajen mir manjše, kot so," je dejal.

Ob tem je spomnil tudi na slovensko izkušnjo, ko je sredi vojne brat dvignil roko nad bratom, kar je pustilo posebej mračno sled v naši polpretekli zgodovini. Zamera in tesnoba sta ostali vse do danes, vseeno pa sam vidi tudi pomembne korake k spravi, temelje zanjo pa smo pol stoletja pozneje položili v času osamosvajanja.

To je po njegovem mnenju ena najpomembnejših popotnic, ki jih dajemo našim otrokom in vnukom, da bi jim zagotovili trajni mir v prihodnje. "Ne vemo, kaj se bo zgodilo z našim svetom ali domovino, vemo pa, da nobeno vprašanje ne more biti tako pomembno, da bi razdelilo Slovence," je dejal Pahor in dodal, da tudi če razkola pride, znamo ob usodnih narodovih vprašanjih ostati enotni.

V Topolšici je znova potekala osrednja slovesnost ob dnevu zmage, s katerim obeležujemo konec druge svetovne vojne. Prav ta kraj je bil namreč eno od petih evropskih prizorišč, kjer so zavezniki leta 1945 dosegli podpis brezpogojne kapitulacije nemških oboroženih sil.

Prireditev v zdraviliškem parku v Topolšici vsako leto prirejajo Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj in Krajevna skupnost Topolšica v sodelovanju s Festivalom Velenje. Velenjski župan Bojan Kontič je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da si že vrsto let prizadevajo za to, da bi ta slovesnost postala državna. Po njegovem gre za tako pomemben mejnik, da bi ga morala obeležiti vsa država, kot ga obeležuje ves svobodoljuben svet.

Še pred osrednjo slovesnostjo so Pahor, Kontič, šoštanjski župan Darko Menih, predsednica Krajevne skupnosti Topolšica Petra Lipičnik in predstavniki Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Velenje položili cvetje pri spominskem obeležju, posvečenem talcem in padlim borcem, žrtvam fašizma iz Topolšice.