Nenadno umrla deklica, ki so jo operirali tuji otroški srčni kirurgi

Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB) je novinarsko konferenco začel z žalostno novico. Le dve uri pred konferenco so izvedeli, da je zaradi zapletov nenadno umrl otrok, ki so ga v preteklih tednih operirali tuji otroški srčni kirurgi.

Ko so ga sprejeli v ljubljanski klinični center, je moral na nujno operacijo, ki je bila po besedah otroškega kirurga iz ZDA Jorgeja Salazarja uspešna. Otrok je okreval, sprejeli so ga na intenzivno nego. Stanje se mu je nato poslabšalo, zato je bila potrebna nova operacija, ki je bila težavna, a prav tako uspešna. Danes pa je izvedel, da je nenadoma umrl. Po naših informacijah gre za nekajmesečno deklico.

V UKC Ljubljana t. i. morbidnostne konference, ki jo stroka opravi v primeru nepričakovane smrti bolnika, za zdaj niso opravili. "Treba bo ugotoviti, zakaj se ta konferenca ni izvedla, kakšni so razlogi za to," je dejal predsednik sveta inštituta Igor Gregorič, ki je bil že v stikih z vodstvom UKC, a jasne informacije o tem, kdaj naj bi opravili morbidnostno konferenco, ki je sicer standard v svetu ob takih primerih, še ni dobil.

Gregorič si tudi želi revizije oz. nadzora smrti tega otroka. "Nimamo kaj skrivati," je dejal in dodal, da bi ta lahko razkrila vse podrobnosti zdravljenja. Bi pa morala biti komisija, ki bi opravila nadzor, mednarodna, nevtralna in poštena, je dodal.

Sistem, po katerem tuji kirurgi in drugi strokovnjaki prihajajo v UKC Ljubljana in se na nekaj tednov menjajo, zagotovo ni optimalen, a v tem trenutku je po njegovem mnenju to edina možna rešitev, če želijo ohraniti program otroške srčne kirurgije v Sloveniji, je prepričan Gregorič. Prepričan je, da menjave zdravnikov niso prispevale k smrti otroka. Enako meni tudi Salazar.

'Nehajte mu metati polena pod noge!'

Mati otroka s prirojeno srčno napako in predsednica sekcije za prirojene srčne napake pri Društvu za zdravje srca in ožilja Petra Aleš je vse vpletene pozvala, naj Gregoriču pustijo proste roke pri vzpostavljanju programa. Po njenem mnenju je on tudi edini, ki ima še voljo in znanje, da mu lahko uspe program spraviti na mednarodno raven.

Kot je poudarila, je staršem vseeno, za kakršne koli delitve oz. razlike med ljudmi, pomembno jim je le, da je za njihove otroke najbolje poskrbljeno. Zato je pozvala vse, "tudi tiste, ki so v preteklih 12 letih prispevali k rušitvi programa, naj nehajo Gregoriču metati polena pod noge, saj tudi delo v Sloveniji opravlja brezplačno". "Namesto da bi mu olajšali delo, mu sedaj mečete polena pod noge," je bila kritična. Vseeno pričakuje, da se bodo pred dokončno razrešitvijo težav v programu otroške srčne kirurgije "zaradi prevelikih in predvsem drugačnih interesov še močno mešale karte".

Gregorič je dejal, da poimensko ne ve, kdo želi ovirati njihovo delo in začetek delovanja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni. Kar ve, je iz izjav posameznikov v medijih. Neznanka mu je tudi, zakaj želijo nekateri rušiti program in inštitut, ki "ni samo dober za Slovenijo, ampak celo nujen".

Opozoril je, da Slovenija 12 let ni imela programa po mednarodnih standardih, zato ga je država tudi pozvala, naj vzpostavi primerno strukturo, ki bo omogočala optimalno izvajanje programa. "Zbudite se! Zakaj se ruši nekaj, kar ima podlago za najboljše delovanje in zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami," je pozval.

Salazar je ob tem opozoril na zmotno prepričanje, da je večina operacij pri otrocih s srčnimi napakami v naprej načrtovanih. Takih je le 22 odstotkov, ostalo so nujni primeri. Vsi štirje otroci, ki jih je operiral prejšnji teden, niso mogli več čakati na operacijo. Z odlašanjem operacije se uspeh zdravljenja poslabša, zapleti in smrtnost pa poveča, je opozoril in dodal, da je v Sloveniji več otrok, ki imajo težave in potrebujejo operacijo srca.

Po njegovem mnenju je v Ljubljani na voljo že večina potrebnega za uspešno delovanje programa po mednarodnih standardih, manjka pa koordinacija med vsemi različnimi specialnostmi. Tako je po njegovem mnenju največji izziv organizacijski, pri čemer pa ni treba odkrivati tople vode, saj na svetu deluje ogromno tovrstnih centrov po istem principu.

Kot je opozoril, ne želijo, da bi tujci zavzeli program v Ljubljani, pač pa želijo poskrbeti, da bo Slovenija imela svoje kardiologe, kirurge in vse druge specialiste, ki sodelujejo v programu.

Po besedah v. d. direktorja NIOSB Braneta Dobnikarja sta v njihovi organizaciji v UKC Ljubljana doslej delala dva otroška kardiologa in trije otroški srčni kirurgi. Trenutno je v Ljubljani otroški srčni kirurg, ki je prispel v četrtek in bo predvidoma ostal en teden, morda tudi dlje, če bo treba.

Zdravniki, ki prihajajo iz drugih držav, imajo sklenjene pogodbe z NIOSB, ki ima sklenjeno pogodbo o zavarovanju poklicne odgovornosti. NIOSB ima z UKC sklenjeno krovno pogodbo za opravljanje podpornih storitev. Dobnikar predvideva, da bodo z UKC v kratkem sklenili anekse oz. podpogodbe, ki bodo podrobno tehnično določali dobave materialov, kadrov in vseh strokovnjakov, ki jih ne bodo zaposlili na NIOSB.

V UKC že odredili strokovni nadzor

V UKC Ljubljana so zanikali izjave, da v primeru umrle deklice niso izvedli konference o obolevnosti in umrljivosti. NIOSB ni predlagal konference za deklico, ampak za drugega bolnika, so povedali. Konferenco za deklico je sklicala strokovna direktorica UKC Jadranka Buturović Ponikvar in vztrajala, da je na njej prisoten tudi Salazar.

Ta je takrat še bil v Sloveniji in se je konference udeležil, so dodali. Skupaj z zdravniki UKC Ljubljana so se pogovorili o podrobnostih zdravljenja in načrtu za naprej. Kirurga, ki je deklico operiral prvi, pa že nekaj časa ni bilo v državi. "Vsi postopki zdravljenja v UKC Ljubljana so natančno dokumentirani, kot tudi vsa korespondenca z NIOSB," so poudarili.

Strokovna direktorica UKC Ljubljana je v primeru danes umrle deklice tudi že odredila izredni interni strokovni nadzor. "UKC Ljubljana bo tudi v prihodnje aktivno sodeloval z vsako morebitno mednarodno komisijo, v konkretnem primeru skupaj z NIOSB," so zatrdili.

Vodstvo UKC Ljubljana in vse ekipe kliničnega centra so tako z gostujočimi kirurgi kot z inštitutom korektno in profesionalno sodelovale, so še dodali. UKC Ljubljana je vodstvo NIOSB večkrat opozoril in zaprosil za vso potrebno dokumentacijo gostujočih kirurgov, "česar pa v UKC Ljubljana niti približno ne razumemo kot morebitno oviranje programa, temveč kot nujno zadostitev vsem zakonskim zahtevam in jasni razmejitvi odgovornosti", so še pojasnili.

Gregorič vztraja: Konference ni bilo!

Gregorič je pozneje še enkrat zatrdil, da konference o obolevnosti in umrljivosti tega otroka, ki bi bila skladna z mednarodnimi standardi, ni bilo. Kot je dejal, so takšno konferenco zahtevali tako za danes umrlo deklico kot še za enega otroka, ki so ga zdravili.

Na UKC sta se s to zahtevo uradno obrnila tako član sveta NIOSB Andrej Robida, ki že od začetka sodeluje pri ustanavljanju inštituta, kot sedanji v. d. direktorja inštituta Brane Dobnikar. Gregorič pa se je s tako prošnjo oz. zahtevo tudi obrnil prek sporočil SMS na Mirto Koželj, pediatra intenzivista Štefana Groska, strokovnega direktorja kirurške klinike Matjaža Veselka in Buturović Ponikvarjevo. A uradnega odziva na zahtevo po izvedbi konference za enega ali drugega otroka ni bilo, je zatrdil Gregorič in dodal, da lahko to tudi dokaže z dokumentacijo in dopisi. Kot je dodal, mu je tudi Salazer potrdil, da konferenca o obolevnosti in umrljivosti ni bila opravljena.

Če so se kaj pogovarjali med seboj v UKC, pa ne pomeni, da je bila takšna konferenca izvedena v skladu z mednarodnimi standardi. Da bi zadostili tem standardom, bi morali biti bodisi v živo ali prek telekonference udeleženi vsi strokovnjaki, ki so sodelovali pri zdravljenju otroka. Šele tako bi lahko ugotovili, ali je bilo zdravljenje in vsi postopki v skladu s smernicami in po vseh pravilih in kaj, če je, je šlo narobe oz. kje se je zalomilo. Nato bi sprejeli ukrepe, kako preprečiti morebitne zaplete v prihodnje.

Gregorič se je tudi odzval na nekatere navedbe, ki so zakrožile po družbenih omrežjih, da je eden od zdravnikov sprejel napačno odločitev o zdravljenju otroka, ki je danes umrl. Zatrdil je, da je odločitev o zdravljenju otroka sprejel konzilij, ki je sklenil, da je operativni poseg nujen. O poteku zdravljenja ima tudi poročila sodelujočih zdravnikov.

Sicer pa je Gregorič izjemno razočaran, da se o teh primerih razčiščuje v medijih. Po njegovem mnenju to potrjuje vse, kar se je dogajalo v programu otroške srčne kirurgije v zadnjih 12 letih. "Namesto, da bi reševali težave in delovali v dobro otrok, se te stvari, ki spadajo v strokovne kroge, razčiščuje v javnosti," je še dejal.