Tomaž Gantar o zdravstvenem zakonu: Ministrica, ki laže, ne bi smela imeti mesta v vladi

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je usklajen z ministrstvom za finance, je dejala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in dodala, da je v torek čistopis zakona poslala koalicijskim partnerjem.

Ministrica za zdravje je po seji preiskovalne komisije glede žilnih opornic v izjavi v DZ spomnila, da čistopis zakona usklajujejo že od junija letos, še posebej z ministrstvom za finance. Z ministrico Matejo Vraničar Erman pa sta se po njenih besedah v torek popoldne dogovorili še glede dveh ključnih odprtih zadev. Tako so iz zakona izločili oprispevčenje pasivnih dohodkov ter sprejeli kompromisno rešitev glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kjer se bo zdravstveno doplačilo izvajalo glede na status in znotraj tega glede na dohodek pri upokojencih in pri zaposlenih, je pojasnila Kolar Celarčeva.

Na finančnem ministrstvu pa so sicer navedli, da še niso videli besedila predloga zakona. Še vedno opozarjajo na problematičnost rešitev, ki pomenijo povišanje obremenitve stroškov dela z novimi oziroma povečanimi dajatvami.

Na vprašanje, ali se ji ministrstvu za finance čistopisa predloga potem ni zdelo potrebno poslati, pa je odgovorila, da bodo z ministrstvom tako ali tako še prečesali določbe zakona do podrobnosti, predvsem redakcijsko.

Ponovno pa je ministrica poudarila, da so predlog zakona v torek dvakrat poslali v seznanitev in obravnavo koaliciji. Kaj se je z njim zgodilo, ko je prispel v DZ, pa bo še preverila, je povedala in dodala, da se na ministrstvu držijo protokolov in sporazuma glede usklajevanja zakonov, tudi pri pošiljanju čistopisov.

Kolar Celarčeva je še povedala, da bo predlog zakona predstavila vrhu koalicije pred četrtkovo sejo vlade, ne bo pa ga vlada v četrtek še obravnavala. Po njenih besedah je po dolgem usklajevanju treba dati koaliciji čas, da še enkrat pogleda predvsem spremenjene določbe po javni razpravi.

Ministrica trdi eno, koalicija drugo

V koalicijskih strankah oz. njihovih poslanskih skupinah so sicer zatrdili, da niso prejeli predloga zakona. "Ves čas vemo, da je ministrica nesposobna pripraviti korektne predloge. Takšne norosti in toliko laži z njene strani pa nisem pričakoval," je dejal poslanec DeSUS in nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar, ki predloga zakona ni prejel. Ob tem ga preseneča, "da za takšnimi lažmi in takšno ministrico še vedno stoji predsednik vlade Miro Cerar, kar meče slabo luč tudi nanj".

Na vprašanje, ali je čas, da ministrica odide s položaja, je Gantar odgovoril z besedami, da "ministrici, ki laže, ne bi smelo biti mesta v vladi".

To odgovornost je po njegovem mnenju že prevzel predsednik vlade, "ki se sicer sklicuje na pravičnost, moralna in etična vprašanja, dejstvo pa je, da je na področju zdravstva in svoje ministrice nanje pozabil". "Na to smo se na žalost na nek način navadili, je pa za slovensko zdravstvo zelo slaba popotnica. Resno pričakovati, da bi bil tako zahteven zakon, če res ne bo dober, sprejet tik pred volitvami, je bolj pesek v oči javnosti," je menil Gantar in dodal, da gre za "reševanje vojaka Ryana".

Tudi po mnenju poslanke SD Bojane Muršič je skrajni čas, da bi ministrica stopila korak nazaj in bi bilo najboljše, da bi odstopila. Je pa Muršičeva poudarila, da je to njeno osebno mnenje, ne mnenje SD. "Kar se zdaj dogaja, je preseglo vse meje zdravega razuma," je dodala v izjavi v DZ.

Mediji po njenih navedbah poročajo o eni zadevi, ministrica govori o drugi, kar da je skrajno neodgovorno in gre za zavajanje. Poslanko SD presenečajo izjave ministrice na novinarski konferenci, da je zakon usklajen in da je bil poslan v DZ, nenavadno pa je tudi, da se tako pomembne zadeve, kot je ta zakon, lotevajo na tak način.

Po besedah Muršičeve je ministrica na današnji seji preiskovalne komisije DZ glede žilnih opornic omenila, da zakona v četrtek vlada ne bo obravnavala.

Gantar je danes tudi izrazil prepričanje, da ministri DeSUS takšnega predloga, ki ga prej ne bi obravnavali, na vladi ne bodo podprli, slaba popotnica pa bi bila, če bi na vladi prišlo do preglasovanja. Izpostavil je še, da v DeSUS brezpogojno zahtevajo tudi soglasje ministrstva za finance glede zakona.

Pričakovati je, da bo predlog zakona o zdravstvenem varstvu obravnaval vrh koalicije pred četrtkovo sejo vlade. V DeSUS in SD so sicer že večkrat izrazili tudi pričakovanje, da gre zakon ponovno v javno obravnavo.

Prispevek za zavarovanje od 20 do 35 evrov

Prispevek, ki bo nadomestil dopolnilno zavarovanje, bo razdeljen v pet razredov, znašal bo od 20 do 35 evrov. Višina zneska prispevka bo po besedah ministrice odvisna od statusa zavarovanca, v okviru tega statusa pa od višine njegovega dohodka. Osebe, ki so v delovnem razmerju, in upokojenci z manjšimi prihodki od minimalne plače bodo po predlogu zakona plačevali 20 evrov prispevka, s prihodki med minimalno in povprečno plačo 25 evrov in z višjo od povprečne plače 25 evrov. Brezposelni, prejemniki iz zavarovanja za starševsko varstvo ter tisti, ki sami plačujejo prispevke, bodo plačevali 20 evrov. Vsi ostali pa bodo plačevali 30 evrov.

Takšen prispevek bo sicer omogočal manjšo solidarnost, kot bi si ga ministrica želela, a "če hočemo pripeljati zakon k življenju, so potrebni določeni kompromisi". Si pa Kolar Celarčeva šteje za velik uspeh, da so uspeli pripeljati zakon do te točke.

V prvem osnutku zakona, ki je šel z začetkom februarja v javno razpravo, je bil predviden prispevek v obliki sedmih razredov, znašal pa bi med 20 in 75 evrov. Po drugem osnutku, ki so ga koalicijskim partnerjem poslali v usklajevanje maja, bi zdravstveni prispevek znašal 2,1 odstotka od bruto dohodkov posameznika, pri čemer je bila predvidena kapica, tako bi državljani plačevali med štiri in 140 evrov.

Kot je dejala ministrica, bo več kot polovica zaposlenih po novem sistemu plačevala manj, kot danes plačuje dopolnilno zavarovanje, prav tako bo prispevek plačevalo manj 90 odstotkov upokojencev.

V postopku ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa je z osnutkom zakona predvidena razgradnja rezervacij in vračilo kapitala, ki se je oblikovalo iz preteklih dobičkov. To pomeni, da bi vsi zavarovanci Vzajemne prejeli vračilo denarja, saj so vplačevali previsoke premije in je zavarovalnica dosegala dobičke.

Več podrobnosti glede predloga zakona ni želela razkriti, saj da se prej želi uskladiti s koalicijo. A bo po njenih besedah verjetno hitro jasno, ali se bodo s koalicijo uspeli uskladiti. Če bo soglasje, lahko ministrstvo pošlje zakon v sprejem vladi v enem tednu, je dejala.

Nov javni zavod namesto otroške srčne kirurgije

Vladi je v obravnavo predlagala tudi akt o ustanovitvi samostojnega javnega zavoda, ki se bo imenoval Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, namenjen pa bo tudi za zdravljenje odraslih s prirojenimi srčnimi napakami. Prav tako vladi predlaga, naj za v. d. direktorice inštituta imenuje Ano Žličar, ki je bila v preteklosti generalna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana. Inštitut bo deloval v prostorih Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Svet inštituta, ki bo nadzorni organ, bo vodil Igor Gregorič, medtem ko bo en član v svetu predstavnik staršev.

Kolar Celarčeva bo v četrtek v sprejem na vladi predlagala še imenovanje Janeza Lavreta za generalnega direktorja slovenjgraške bolnišnice in razrešitev Andraža Kopača z mesta generalnega direktorja UKC Ljubljana.

Pripravljen tudi čistopis zakona o dolgotrani oskrbi

Po ministričinih besedah so po končani javni razpravi pripravili nov čistopis zakona o dolgotrajni oskrbi, potem ko so se dodatno usklajevali s številnimi deležniki, tudi z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Dejala je, da so se približali uskladitvi glede besedila zakona, dodatno pa opravljajo nove preračune, na kakšen način bi zbrali 110 milijonov evrov, kolikor je potrebno, da bi krili storitve iz dolgotrajne oskrbe. Po njenih besedah tudi preračunavajo, ali bo teh 110 milijonov evrov sploh dovolj, saj so v javni obravnavi prejeli nekaj predlogov, kaj bi še financirali v okviru tega zakona. Bodo pa januarja objavili razpis za pilotne projekte, s katerimi bi testirali predvidene rešitve v zakonu.

Ministrica je zadovoljna, da so uspeli zagotoviti tudi dodatna finančna sredstva, da bodo v prihodnjem letu nadaljevali enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih dob. Tako že zbirajo podatke po posameznih izvajalcih o potrebah oz. zmožnostih za dodaten program, ministrica pa pričakuje, da bodo predlog programa dali na vlado v prvi polovici januarja. Po njenih navedbah bodo ta sredstva deloma zagotovljena iz zdravstvene blagajne, deloma iz sredstev ministrstva.

Glede dviga cen zdravstvenih storitev, kar bi morali z ministrstvom za finance uskladiti že do 15. novembra, pa je dejala, da se s finančno ministrico Matejo Vraničar Erman redno sestajata in usklajujeta. Tako je v torek potekal sestanek tudi s predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in so našli nekaj rešitev. ZZZS bo pripravil nov finančni načrt, upravni odbor ga bo obravnaval 4. januarja, skupščina pa 11. januarja. Ponovno se bodo sestali dan pred upravnim odborom in Kolar Celarčeva verjame, da bodo našli nekaj rešitev "in denar, ki bo na razpolago za dvig cen zdravstvenih storitev".

Ministrica je danes stopila pred medije, ker bo v četrtek sejo vlade predčasno zapustila zaradi družinskih obveznosti.