Vodstvo Oriona je medtem naredilo prvi korak, da bi utišalo najglasnejše kreditojemalce, ki javnosti razkrivajo svojo naivnost in Orionovo domnevno goljufijo. Ani Mariji Zupan iz Medvod so, da bi se izognil sodišču, ponudili zavarovanje posojila na drugačen način, tako da bi ji vrnili njeno hišo. Zupanova pa bi morala v zameno prepoznati svoj dolg. Njen odvetnik se s takšno poravnavo ni strinjal. Po mnenju poznavalcev Orion Zupanovi ponuja kravjo kupčijo.
Zgodba se zapleta tudi v drugo smer: kdo je sodeloval z Orionom in naivne ljudi napotil na to podjetje, potem ko niso uspeli dobiti kredita na banki. Poleg SIB banke se omenja banko Hypo Alpe Adrio. Ana Marija Zupan pripoveduje, da ji je Orion priporočil uslužbenec banke Hypo Alpe Adria in ji zagotovil, da je na Orion poslal že več strank. V banki so sprožili notranji nadzor. V vodstvu centralne banke Hypo Alpe Adria v Celovcu pa so zatrdili, da je banka na naših tleh samostojna ustanova, zato niso ukrepali.
Posli Oriona zanimajo čedalje več pristojnih institucij. Poleg policije in tožilstva, ki imata do kazenskih ovadb še dolgo pot, nove informacije o primeru Orionu napoveduje tudi Urad za preprečevanje korupcije. Danes pa se je na nek način v preiskavo vključil še Urad za preprečevanje pranja denarja. Raziskali bodo, zakaj Orion ni prijavil niti ene finančne transakcije nad 5 milijonov tolarjev, čeprav je znano, da so imeli opravka tudi z desetkrat višjimi zneski.
Kot je povedal direktor urada za preprečevanje pranja denarja Klaudijo Stroligo, gre za zavezance za izvajanje zakona o preprečevanju pranja denarja, zato ima urad pravico do pregleda njihovega poslovanja. Hkrati je Stroligo poudaril, da preiskava ne bo osredotočena na odkrivanje morebitnih goljufij ali obračunavanje oderuških obresti. Urad je namreč pristojen le za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in takšnih primerov so lani v uradu ugotovili deset.
Urad za preprečevanje pranja denarja je v letu 2003 preiskoval 79 zadev, ki bi utegnile biti povezane s pranjem denarja. Med zaključenimi zadevami je urad sum kaznivih dejanj ugotovil v 25 zadevah. Od teh so v desetih primerih ugotovili sum pranja denarja in zato obvestili policijo oz. državno tožilstvo, v 15 zadevah pa so ugotovili sum drugih kaznivih dejanj, denimo davčnih utaj ali zlorabe položaja.
Urad se ukvarja s preprečevanjem pranja denarja in odkrivanjem pranja denarja, ne pa z odkrivanje goljufij ali oderuških obresti, je poudaril Stroligo. Zato na tej podlagi niso smeli začeti obravnavati primera Orion. Ta družba se poleg tega ukvarja z dejavnostjo, v kateri je obvezana tudi sama poročati uradu o gotovinskih transakcijah v višini nad pet milijonov tolarjev. Vendar pa Orion doslej uradu ni sporočil še niti enega takšnega podatka, prav tako ni niti enkrat sporočil o kakšni sumljivi transakciji. Zato bodo v uradu vzeli pod drobnogled poslovanje tako Oriona kot tudi z njim povezanih oseb, je napovedal Stroligo.
Urad dejaven tudi v primeru Šuštar
Urad že od leta 2000 sodeluje tudi pri preiskavi primera jemanja podkupnine s strani nekdanjega državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Borisa Šuštarja. Od decembra 2000 do junija 2003 so policiji in tožilstvu podali deset vlog v zvezi s tem primerom, preiskave so končane, po Stroligovih podatkih pa so se sumi v preiskavi potrdili in bo obtožnica predvidoma vložena. Urad je sodeloval pri vseh zadevah, bodisi z začasno blokado denarja na računih Šuštarja, Bojana Šobe in nekaterih njegovih sorodnikov. Ta sredstva so še vedno zavarovana, gre pa za skoraj 600.000 nekdanjih nemških mark na več računih v Sloveniji in tujini.
Urad je lani sodeloval tudi pri preiskavi sumljivih poslov v Slovenski investicijski banki (SIB). Preiskava je bila sprva omejena le na obravnavo nekaterih strank SIB, pozneje pa so jo razširili še na nekatere fizične osebe. Pri tem so v zvezi z eno fizično osebo ugotovili, da obstajajo razlogi za sum, da je prišlo do neupravičenega jemanja podkupnin, je povedal Stroligo.
Urad za preprečevanje pranja denarja je lani na pobudo hrvaških kolegov vzel pod tudi drobnogled Zavarovalnico Triglav, vendar ni ugotovil suma pranja denarja. So pa jeseni 2002 v zavarovalnici zaznali sum zlorabe položaja ali sprejemanje podkupnin. Šlo je za posameznike iz vodstva te zavarovalnice, je pojasnil Stroligo. Ker ni šlo za sum pranja denarja, od policije niso dobili povratne informacije, kako so postopki tekli naprej.
Za najvišji znesek opranega denarja velja nekaj več kot 11 milijonov nekdanjih nemških mark, ki po ugotovitvah urada izvirajo s Poljske. Urad je odredil začasno blokado in sodišče v Novi Gorici je storilce, tuje državljane, tudi spoznalo za krive pranja denarja, vendar pa je koprsko višje sodišče konec leta 2003 prvostopenjsko sodbo razveljavilo. Takrat je bil urad po Stroligovih besedah napaden, da dela škodo državi in zasega denar, ki ga je potem treba vrniti, državo pa tožijo zaradi obresti. A vendar je uradu uspelo dokazati, da denar izvira iz kaznivih dejanj, je poudaril Stroligo.
Med odmevnejšimi primeri, s katerimi se je lani ukvarjal urad, je Stroligo navedel še primer koprskega župana Borisa Popoviča in z njim povezanih oseb. Urad je julija obvestil policijo, da so podani razlogi za sum pranja denarja v zvezi z določenimi transakcijami, konec novembra pa še, da obstajajo tudi sumi drugih kaznivih dejanj, predvsem zlorabe položaja.
Urad ni policija
Stroligo je ponovil, da se urad ukvarja zgolj s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja. Urad ni policija, je poudaril ter dodal, da se ne ukvarjajo s preiskovanjem, zapiranjem, odvzemanjem sredstev, prisluškovanjem ali zasliševanjem. Urad prav tako ne deluje na podlagi kakršnegakoli podatka o sumu pranja denarja, ki bi prišel do njega. Lahko namreč začne uporabljati svoja pooblastila le v primeru, da dobi podatke od točno določenih organov, navedenih v zakonu o preprečevanju pranja denarja. Mednje bi bilo smiselno vključiti tudi urad za preprečevanje korupcije, je prepričan Stroligo.
Edino represivno pooblastilo, ki ga ima urad, je začasna zaustavitev izvršitve transakcije. "To pooblastilo smo lani uporabili dvakrat in skupaj zavarovali oz. zablokirali 225.800 evrov, kar je nekaj več kot 50 milijonov tolarjev," je povedal Stroligo. Urad lahko zablokira bančne račune za največ tri dni in tožilec je v tem času v obeh primerih predlagal preiskovalnemu sodniku izdajo odredbe o začasnem zavarovanju teh sredstev. Tako tožilstvo kot tudi preiskovalni sodnik sta torej menila, da so podani razlogi za sum, da denar izvira iz kaznivih dejanj, ter da gre za sum pranja denarja. "S tem je bila naša naloga izpolnjena," je naloge svojega urada podkrepil Stroligo.
