Vzajemni, ki trenutno pobere približno polovico dopolnilnih premij, tovrstna zavarovanja pomenijo več kot 90 odstotkov prihodkov. A se v zavarovalnici kljub temu za svojo usodo ne bojijo. "Kakršne koli spremembe se bodo v sistemu zgodile, se bo Vzajemna prilagodila in obstala, saj se naš portfelj z naslova drugih tržnih zavarovanj konsistentno povečuje," so sporočili iz zavarovalnice.
Od 320 milijonov evrov prometa na ta račun trenutno poberejo okrog 20 milijonov evrov. Da bodo vzporedna zdravstvena zavarovanja s prenosom dopolnilnega zavarovanja še porasla, meni ekonomistka Petra Došenović Bonča."In kadar se ti tak vzporedni zdravstveni sistem razvija, je to najbolj destruktivno za javni zdravstveni sistem."
Grozi razrast dvoživkarstva ali celo prehodov iz javnega v zasebno zdravstvo, ki pa si ga lahko privoščijo le bogatejši, svari ekonomistka. Da so zavarovalnice danes zgolj nepotrebni posredniki, pa meni zdravnik Alojz Ihan. "Dejansko te dopolnilne zavarovalnice nimajo nobene vsebinske funkcije. Torej nič ne prispevajo k temu, da bi zdravstvo postalo bolj racionalno."
'V tem sistemu so dopolnilne zavarovalnice samo neka pisarna'
A da brez kombinacije virov financiranja na dolgi rok ne bo šlo, opozarja ekonomistka. "Se vsi evropski zdravstveni sistemi financirajo s kombinacijo virov. Tako iz žepa kot s prostovoljnimi zavarovanji in javnimi sredstvi," pojasnjuje Došenović Bončeva.
Da manjša doplačila storitev bolnikov v preteklosti morda sama po sebi niso bila napačna, meni Ihan. S tem so se bolniki zavedali, da storitve niso samoumevne. Z dopolnilnim zavarovanjem pa se je izgubil tudi ta občutek. "V tem sistemu, kot je pa zdaj, so dopolnilne zavarovalnice samo neka pisarna, ki ima zaposlene računovodje, ki pač preusmerjajo denar in nimajo pravega smisla," meni Ihan.
Ekonomiste skrbi še člen zakona, ki predvideva pokrivanje izgub zdravstva iz proračuna."Če gledate pretekle štiri leta, je financiranje iz proračuna naraslo s štiri na 11 odstotkov celotnih zdravstvenih izdatkov," razlaga Došenović Bončeva.
In z leti bodo stroški zdravstva in dolgotrajne oskrbe le še naraščali, ocenjuje sogovornica. Do leta 2030 za 700 milijonov evrov.
KOMENTARJI (218)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.