'Gre za obvezo, ki je identična obveznemu zdravstvenemu zavarovanju'

Gre res za uvedbo novega davka in omejevanje proste izbire državljanov? O tem, kakšni so še pomisleki zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je v oddaji 24UR ZVEČER spregovorila direktorica slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger. O tem, kako odgovarjajo na očitek, da uvajajo nov davek za državljane, pa Tamara Kozlovič iz Gibanja Svoboda.

"Gre za obvezni prispevek, za obvezno dajatev za socialno varnost. Lahko temu rečemo davek ali prispevek, gre za obvezo, ki je identična obveznemu zdravstvenemu zavarovanju," je dejala Krumbergerjeva. Spomnila je na stališče ministrstva za finance: "Mislim, da je bilo izdano še pred vlado Marjana Šarca, saj so že v preteklosti bile ideje, da bi se plačevanje premije preneslo v obvezno dajatev, kjer pa bi se moral za zagotovitev neke davčne stabilnosti oziroma enotnosti davčnega sistema ta prispevek obravnavati identično kot prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje. Moral bi biti odbitna postavka pri izračunu dohodnine. V predlogu zakona pa piše, da ni materialnih posledic uvedbe tega zakona. Ampak mi smo že takrat, mislim, da je bil predlog pri Šarčevi vladi, ko naj bi bila premija 29 evrov – zdaj je višja – izračunali, da bi to pomenilo minus na dohodninski blagajni v višini 72 milijonov evrov."

"Socialne pravice ne smejo biti poligon za ustvarjanje dobičkov," tako pa Kozlovičeva. "To je bilo tudi vodilo, zakaj smo končno ukrepali. Namreč že 20 let se govori o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ampak zdaj, ko smo to vložili, vsi iščejo napake, namesto da bi tvorno sodelovali, da zakon, ki smo ga vložili, izboljšamo. Zakon naslavlja javni zdravstveni sistem, javno zdravstveno blagajno, ki je od vseh nas. In zakaj ta zakon? Prinese ravno to, da vsa sredstva, ki jih danes plačuje 95 odstotkov zavarovancev, ostanejo v javni blagajni za dosego cilja krepitve javnega zdravstva."

Na očitke, da so zavarovalnice kovale dobičke, pa Krumbergerjeva pravi: "Minister je dejal, da je to, da se to ukine, zgodovinski trenutek. Se strinjam, to dejansko je zgodovinski trenutek, ker se zavarovalnice strinjamo z ukinitvijo, kar ponavljamo že ves čas, odkar je vlada napovedala preoblikovanje tega sistema in zdravstveno reformo. Menimo pa, da je zakon slab, čeprav ga še nismo v celoti naštudirali, ker nismo tako rokohitrski kot vlada."

Dejala je, da so tudi zavarovalnice pripravile rešitev z izračuni, kakor so razumeli po sestanku pri ministru, ki je bil prejšnji teden: "In sicer naj bi se zmanjšala doplačila do tistega nivoja, kjer zakon to dopušča in bi zagotavljal ohranjanje premije v višini 35 milijonov evrov. S tem bi vlada, ki ji želimo samo pomagati, dobila čas, da bi pripravila konkretne in jasne podlage za stabilno financiranje. Tako pa imamo na mizi zakon iz 2019. Mislim, da ima še enake tiskarske napake."

"Slovenska folklora iskanja vejic povsod," pa meni Kozlovičeva. "Res smo uporabili zakon, ki je prišel do tretje obravnave v Šarčevi vladi, upoštevali smo pripombe, ki so takrat prišle, in smo jih smiselno vključili." 

Izpostavila je, da so zakon poslanci vložili po rednem postopku, kar bo omogočalo tudi še izboljšave, pri čemer upajo tudi na pomoč zavarovalnic. "Nas je bilo resnično strah, da se bodo državljani množično odpovedali dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju, da bo to povzročilo dodatne stiske ljudi," je dejala in poudarila, da tega niso mogli dovoliti. 

Predviden dvig premije je Kozlovičeva označila za nesprejemljiv, Krumbergerjeva pa je dejala, da je bila podražitev napovedana, čeprav morda ni bilo jasno, za koliko. "Direktorica Generalija si je prizadevala za sestanek pri ministru, da bi mu pojasnila te podlage, ampak je žal ni sprejel," pravi Krumbergerjeva, ki izpostavlja, da so imeli zadnji sestanek z ministrom pred šestimi meseci, ko so prosili, da bi sprostili rezervacije, ki so se nabrale v 2020 in 2021. "Zavarovalnice ne morejo prosto razpolagati s sredstvi, ki niso njihova, ampak so to sredstva zavarovancev. Takrat smo povedali, da je vsaj ena zavarovalnica tik pred visokim dvigom premije, če do tega ne bo prišlo. In takrat je bilo tudi izrecno vprašanje, koliko časa bo rezerva trajala. Bilo je povedano, da približno šest mesecev, odvisno od potreb zdravstvene blagajne." Kot poudarja: "To presenečenje torej ni presenečenje." 

Kozlovičeva medtem pravi, da je ne glede na vse njihov cilj krepitev javnega zdravstva, zakon je vložen, znesek pa je fiksiran pri 35 evrih. "V škodo ne bo, ohranja pa vse pravice, kot jih danes poznamo."

Na vprašanje, ali to pomeni konec Vzajemne, je Krumbergerjeva dejala, da je to težko reči, da pa je že predsednik uprave Vzajemne povedal, da temu ne bo tako. 

Kozlovičeva pa je poudarila, da gre le za prvi korak, s katerim želijo uvesti bolj solidarno obvezno zdravstveno zavarovanje.