'Zatajil je celoten sistem'

"Gre za celo verigo sodelujočih pri takšnem početju. Veriga se zdaj razkriva," je povedal glavni inšpektor Franc Rančigaj. Kot je poudaril, je treba preveriti pogodbeni odnos med povzročiteljem odpadkov in prevzemnikom v tej verigi, zato trenutno preverjajo odgovornost sodelujočih v tej verigi. 

Kako je možno, da nekdo odvrže toliko takšnih odpadkov, da ga ni strah, da bo za to odgovarjal? Je težava torej v sistemu, ki ne deluje dovolj dobro? Za tem dejanjem je zagotovo ekonomski interes, je prepričan Rančigaj: "Sistem je tog, ker je vključenih več organov, zadnjo besedo ima vsekakor sodišče. Okoljski kriminal je relativno mlad kriminal, zato oprijemljivejše sodne prakse na tem področju še ni. Sistemsko so stvari dobro zastavljene. Vsak, ki je vključen v ta sistem, mora sicer opraviti svoj del." Ne strinja se, da se storilci počutijo varne, saj, kot poudarja, gre trenutno za tri odkrite primere: "Na Krasu smo dosegli, da je zavezanec to odstranil, tu pa gre po mojem mnenju za nesrečo, da je bila ta voda onesnažena." 

 Erika Oblak iz Eko kroga opozarja, da je tukaj zatajil celoten sistem ravnanja z odpadnim blatom: "Že ko so se postavljale čistilne naprave, se je vedelo, da bo količina tega blata naraščala in najlažje je bilo ta problem pomesti pod preprogo in to odpeljati v tujino na sežig. Na svetu pa obstajajo prakse drugačnega ravnanja z blatom, a če pristojno ministrstvo nima na tem področju nobene vizije, se v zakonodaji vsak znajde, kot najbolje zmore. Težava je še, ker imamo na nekatere čistilne naprave priklopljena tudi podjetja. Imamo uredbe, ki nadzirajo izpuste. A izvajalca naroči podjetje samo. To je problem pri vseh okoljskih izpustih. Težava je tudi podhranjenost inšpekcijskih služb." 

Če opazite sumljivo dogajanje, pokličite 113 

Zakaj Slovenija nima stalnega dežurstva, ki bi se odzvalo na takšne morebitne ekološke bombe? Kot je pojasnil Rančigaj, državljanom predlaga, da če opazijo takšno sumljivo dogajanje, ko bi nekdo v naravo odlagal potencialno škodljive snovi, pokličejo 113. Kot dodaja Erika Oblak, je katastrofa v tem, ker z blatom čistilnih naprav ne ravnamo smotrno: "To ima namreč v sebi precej hranil, posebej fosforja, ki je zelo dragocen. Morali bi vse biološke odpadke najbolje snovno iskoristiti. Treba bi bilo vložiti vse napore, da se onesnaženje takšnega blata znižuje in da pridemo do čim bolj čistega blata, ki ga lahko kot hranilo vrnemo nazaj v naravo, a poudarjam, da je treba biti tu zelo previden. Bistven je nadzor." 

Pa bodo krivci kaznovani? "Ukrepali bomo najostreje, obstaja posebna tožilska skupina za okoljski kriminal, z njo smo se že posvetovali, na koncu ima zadnjo besedo sodišče. Si pa želim, da bi iz tega nastala neka sodna praksa,"  je sklenil Rančigaj.