V 150 letih, ki jih preučuje slovensko-hrvaška zgodovinska komisija, v stoletju zla s svetovnima vojnama, Slovenci in Hrvati niso bili vpleteni v medsebojne spopade, bilo je le nekaj "prepirljivih momentov", je po drugem zasedanju komisije v Ljubljani poudaril sopredsedujoči hrvaški zgodovinar Dušan Bilandžić.
Da prevladujejo dobri odnosi med narodoma, se je strinjal tudi vodja slovenskega dela komisije Janko Prunk in pojasnil, da gre pri problemih za novejša vprašanja - NEK, meje in LB.
"Vedno je problematično tisto, kar je najbližje," je dejal Prunk na novinarski konferenci po zasedanju. "Gre za vprašanja, ki so nastala tik pred razpadom skupne države, mi pa bomo pokazali, kako in zakaj je do tega problema prišlo, rešitve pa ne bomo predlagali," je poudaril in pristavil, da bodo naredili natančen posnetek stanja do 25. junija 1991.
Med problemi je navedel vprašanje Jedrske nuklearke Krško (NEK), za gradnjo katere so denar dali Slovenci in Hrvati, ostala pa je v Sloveniji, kot tudi glede podružnice nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu.
Glede meje med državama je Prunk izpostavil, da v dolgem odseku ni problematična, ker je bila ves čas meja med dvema polovicama - avstrijsko in madžarsko - v Habsburški monarhiji jasna. Problem pa je meja v Istri, kjer med Slovenci in Hrvati v času Habsburške monarhije ni bilo postavljene meje, niti med obema vojnama, ko je bila pod zasedbo Italije, je dejal.
"Problem, ki je danes, pa je nastal februarja leta 1944, ko sta se dva lokalna komandanta, Buček in Babič, dogovorila v Istri za operacijsko razmejitev partizanskih enot," je pojasnil Prunk. To operativno razmejitev sta nato slovenska in hrvaška ljudska oblast leta 1945, 1947 in 1954 sprejeli. "Po tej ad hoc razmejitvi je bila potem potegnjena upravna črta med republikama," je sklenil Prunk in dodal, da pa na morju tega ni bilo in da je bilo skupno. "Tu pa nastaja vprašanje, ki ga bo morala politika s pravnimi sredstvi, pravnimi argumenti in argumenti pravičnosti ter političnega sporazuma razrešiti," je dejal in dodal, da to presega nalogo komisije.
Z ugotovitvami Prunka se je strinjal tudi Bilandžić, ob tem pa sta oba ponovila, da je naloga komisije osvetlitev odnosov, ki so bili predvsem dobri, pa tudi problemov med narodoma, s čimer bo komisija pomagala politiki rešiti odprta vprašanja. Ker so bili odnosi predvsem dobri, bo imela komisija lažje delo, sta soglašala in izrazila pričakovanje v pozitiven in uspešen izid dela komisije.
K pozitivnemu izidu - pripravi poročila do maja leta 2007 o stanju odnosov - bo po njuni oceni prispeval tudi sprejem poslovnika, v katerem so jasno zapisali, da bodo v poročilu objavili stališča slovenskih in hrvaških zgodovinarjev, med katerimi obstaja razlika v gledanju na zgodovino, tudi zaradi različne tipologije. S tem se želijo izogniti težavam, ki sta jih imeli italijansko-slovenska in avstrijsko-slovenska zgodovinska komisija. Slednja namreč poročila o odnosih še ni pripravila, poročilo italijansko-slovenske komisije pa je bilo objavljeno samo v Sloveniji.
Po besedah Prunka naj bi imelo poročilo 200 strani in šest poglavij - štiri bodo opredeljevala časovne preseke odnosov, dva pa bosta obravnavala kulturne in gospodarske odnose. Pri slednjem bo največ dela, je dejal Prunk, saj je to področje najmanj raziskano. V poročilu bo komisija, ki sta jo ustanovili vladi in se je prvič sestala junija v Pulju, sicer obravnavala odnose od sredine 19. stoletja do osamosvojitve leta 1991.
Slovenski zgodovinarji so na današnjem zasedanju sicer hrvaškim kolegom izročili sinopsis poglavij poročila, svojega pa naj bi nato hrvaški zgodovinarji slovenskim izročili na zasedanju prihodnjo pomlad, sta še povedala predsedujoča 14-članski komisiji, dr. Janko Prunk s Fakultete za družbene vede in akademik Dušan Bilandžić.