Od prometa onesnaženemu zraku v Evropi izpostavljenega 90 odstotkov mestnega prebivalstva

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje glede onesnaženosti zraka poudarjajo, da ta v veliki meri vpliva na zdravje ljudi in na podnebne spremembe, saj povzroča bolezni dihal, srca in ožilja. Pri tem ocenjujejo, da zrak najbolj onesnažujemo s prometom ter navajajo, da je v Evropi okoli 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim atmosferskih delcev.

V Evropi po navedbah inštituta za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, ki ga povzroča promet, umre od 40.000 do 130.000 ljudi na leto. Ker onesnažen zrak še nadalje ogroža zdravje Evropejcev, pa so po njihovem potrebna nadaljnja prizadevanja in ukrepi na tem področju.

Na inštitutu poudarjajo tudi nujnost povečanja stopnje telesne dejavnosti (pešačenje ali kolesarjenje). Ta je nujno potrebna za ohranjanje zdravja in preprečevanje kroničnih bolezni, navajajo.

'Hoja in kolesarjenje naj postaneta način transporta za krepitev zdravja'

Ministrstvo za zdravje pa ob začetku evropskega tedna vabi vse, da po svojih močeh prispevajo k zmanjšanju onesnaženosti zraka in hrupa, ki ga povzroča promet, in s tem k boljšemu zdravju nas vseh. Delodajalce, odgovorne v vrtcih in šolah, zdravstvenih ustanovah in drugih institucijah, še zlasti pa občine vabijo, da premislijo, kaj bi lahko postorili za spodbujanje trajnostne mobilnosti občanov, zaposlenih ter drugih obiskovalcev oz. uporabnikov njihovih storitev.

Uvedba trajnostne prometne ureditve, ki bo podpirala in spodbujala hojo, kolesarjenje in uporabo javnih prometnih sredstev, je pomemben dejavnik, ki lahko prispeva ne le k bolj čistemu zraku, temveč bi se ljudje tudi več gibali in bili posledično bolj zdravi, so zapisali na ministrstvu. "Pomembno je, da hojo in kolesarjenje ozavestimo kot način transporta, s katerim lahko krepimo svoje zdravje," so sporočili.

Med primeri neposrednega vpliva prometa oz. bližine prometne ceste na zdravje navajajo, da je v Ljubljani 12 odstotkov vseh otrok z astmo v starosti do 17 let zbolelo zaradi bivanja ob prometni cesti oz. zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku ob prometni cesti. Isti vzrok je botroval nastanku kronične obstruktivne pljučne bolezni pri 19 odstotkih bolnikov s to boleznijo v Ljubljani, ki so starejši od 65 let. Med Ljubljančani z boleznimi srca in ožilja, starimi nad 65 let, pa je 26 odstotkov takih, ki so zboleli zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku ob prometni cesti.

Študije kažejo, da se že pri majhnem zmanjšanju koncentracije delcev v zraku zmanjšuje obolevnost in umrljivost. Če se denimo zdajšnja stopnja onesnaženosti zraka s prašnimi delci PM 2,5 zmanjša za pet mikro gramov na kubični meter zraka, bo po pričakovanjih v Ljubljani umrlo 65 ljudi manj od skupne splošne umrljivosti, navaja ministrstvo za zdravje.

'Naše ulice, naše odločitve'

Evropski teden mobilnosti sicer poteka pod sloganom Naše ulice, naše odločitve, zaključil pa se bo v ponedeljek z Dnevom brez avtomobila, ko bodo prebivalci in obiskovalci sodelujočih občin vsaj en dan v letu doživeli mestna središča brez motornega prometa.

Namen tedna mobilnosti, ki ga v Sloveniji koordinira ministrstvo za infrastrukturo in prostor, je ozaveščanje ljudi o potrebi po zmanjševanju hrupa in onesnaženosti zraka, ki ju povzroča promet.