Od neodvisnega Kosova do irskega 'ne'

Polletno slovensko predsedovanje Evropski uniji se izteka. Kljub nekaterim kritikam je naša država pustila dober vtis, v zgodovino pa se bo vpisala kot prva novinka na čelu povezave.

Začetek predsedovanja je zaznamovalo kosovsko vprašanje, konec pa irski ne Lizbonski pogodbi, ki je Unijo pahnil v krizo, s katero se bo moral zdaj ukvarjati Pariz. Vmes je bilo veliko časa namenjenega iskanju ukrepov v boju zoper podnebne spremembe in večanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva, skrb so zbujale naraščajoče cene nafte in hrane. Kako ublažiti težave ljudi, ki so nastale zaradi tega, so govorili tudi na drugem in zadnjem vrhunskem zasedanju pod slovensko taktirko.

Eden od ciljev, ki si ga je Slovenija zadala pred prevzemom evropskih vajeti, je bil, da bi države Zahodnega Balkana naredile korak naprej na poti v EU. To se je tudi zgodilo, Srbija in BiH sta v tem času kot zadnji iz regije podpisali sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, uspešno pa so se rešili tudi zapleti okoli hrvaške Ekološko-ribolovne cone. Zadnje dejanje, vrh EU-Rusija, pa je prineslo dogovor o začetku pogajanj o novem partnerskem sporazumu.

Stranke večinoma pozitivno

Koalicijske stranke slovensko predsedovanje ocenjujejo v presežnikih, nekaj manj navdušenja pa je v opoziciji. Medtem ko Socialni demokrati menijo, da je bila naloga dobro izpeljana, so v LDS bolj kritični. Menijo namreč, da je vlada predsedovanje izkoristila tudi v notranjepolitične namene. "Eden stranskih ciljev te vlade je bilo postaviti parlament na stranski tir med predsedovanjem," je menil Aleš Gulič in spomnil na ponujeni "pakt o nenapadanju" pred začetkom predsedovanja. Sicer pa je naloge, ki jih je Slovenija v tem času opravila, ocenil pozitivno, žal mu je le zamujenih priložnosti za promocijo naše države.

To menijo tudi v SNS, njihov voditelj Zmago Jelinčič je prepričan, da bi morala Slovenija izkoristiti priložnost za uveljavljanje svojih interesov. V Zares pa menijo, da je bil irski referendum črna pika za našo državo, ki Evropejcev ni znala prepričati v pomembnost reform.

Sestanki, seje ...

V času predsedovanja je po podatkih vladne službe za evropske zadeve v Sloveniji potekalo 158 uradnih dogodkov, od tega 25 na ministrski ali najvišji ravni, na katerih je sodelovalo preko 15.000 udeležencev. Prek 3300 dogodkov pa je bilo organiziranih v Bruslju in Luxembourgu. Vlada je nameravala za predsedovanje nameniti 62 milijonov evrov, te vsote naj ne bi presegli. V projektu predsedovanja je sodelovalo nekaj več kot 2200 javnih uslužbencev.

Zdaj je vrsta na Franciji

Slovenija je evropsko taktirko prevzela od Portugalske, predala pa jo bo Franciji. Predsednik Nicolas Sarkozy je obljubljal, da bo v pol leta spremenil Evropo. Francosko predsedovanje ne bo le organiziranje sestankov, ampak primer učinkovite akcije, je napovedoval. A potem, ko se je moral zaradi nasprotovanja držav brez izhoda v Sredozemlje odpovedati ideji o Mediteranski uniji ter po zdaj že znamenitem 'ne' irskih volivcev, je moral smele načrte precej oklestiti. "Naredili smo pot od fantazije, da lahko gospod Sarkozy spremeni Evropo, do rahlo bolj realističnega pogleda na to, kaj lahko predsedujoči stori,“ je dogajanje opisal Olivier Louis s Francoskega inštituta za mednarodne odnose.

Sicer pa si je Pariz postavil štiri prioritete. Doseči želijo sporazum o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov ter povečati delež obnovljivih virov energije. V ospredju bo tudi oblikovanje skupnih pravil v boju proti nezakonitem priseljevanju, pri čemer si Francija prizadeva za njihovo zaostritev. Poleg tega Sarkozy napoveduje krepitev evropskih obrambnih sil, a v isti sapi omenja vrnitev Francije v zvezo NATO. S tem želi sporočiti, da se eno ne izključuje z drugim. Obljublja pa tudi spremembe evropske kmetijske politike, nujne, če se želijo kmetje uspešno zoperstaviti naraščajočim cenam nafte in hrane.