14. avgust bo dela prost dan, prostovoljcem sedem dni izrednega dopusta

Predsednik vlade Robert Golob je povedal, da se je država obvezala, da bo pokrila vse intervencijske stroške in da bo povečala delež predplačil in dodal, da se bodo občinske službe prek svojih izvajalcev tako čim bolj učinkovito lotile sanacij. "Delež predplačil se bo dvignil iz predvidenih 20 odstotkov na 40 odstotkov, da lahko občinske službe preko svojih izvajalcev čim hitreje pristopijo k dejanskim ukrepom."

Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč po njegovih besedah naslavlja ključne izzive, ki jih imajo občinske oblasti. "Glavna prioriteta je, da skozi intervencije zagotovimo dostopnost do domov, energetske in telekomunikacijske povezave in tudi odvoz odpadkov."

Golob je povedal, da so na vladi imeli še zelo pomembne ukrepe, ki se tičejo gospodarstva, kmetijstva in ribogojništva. "V vse te tri sektorje smo pripeljali določbe o višji sili. Tisti zaposleni, ki se ne morejo pripeljati v službo, jim država subvencionira 80 odstotkov njihove plače. Podobno je v primeru čakanja na delo na domu; če je podjetje prizadeto zaradi poplav, država subvencionira 80 odstotkov plače pri čakanju na delo."

Predsednik vlade je povedal, da bodo prostovoljci upravičeni do sedem dni plačanega izrednega dopusta, ki ga bo krila država. "14. avgust bo dan solidarnosti, dela prost dan. Pričakujemo, da bomo vsi pokazali našo solidarnost in pomagali vsak po svojih močeh."

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je povedal, da zakon, ki so ga imeli danes drugič na vladi, predvideva tudi odpravo posledic v kmetijstvu, kjer so se uskladili s predlogi Evropske komisije, posebna komponenta pa je tudi njegova retroaktivnost. "S tem zakonom se odzivamo na naravne nesreče, ki so Slovenijo prizadele v letošnjem letu." 

Sprejeli so še dva amandmaja. Država bo namreč sofinancirala izredne dopuste za vse prostovoljce, ki pomagajo na prizadetih območjih. Država bo pomagala tudi pri financiranju čakanja na delo vsem podjetjem, ki so bila prizadeta, je povedal minister. "Zakon o odpravi naravnih nesreč je namenjen sistemskemu reševanju in je primeren za odpravo nesreč, ki so nas prizadele v maju in juliju."  Minister je napovedal še nadaljnje zakonodajne spremembe. 

Aplikacijo poplave2023 bodo razširili

Golob je na novinarski konferenci še dejal, da bodo aplikacijo poplave2023 verjetno razširili tudi s področjem začasnih stanovanj. "Želimo vzpostaviti osnovni register, saj ljudje že ponujajo stanovanja. V to aplikacijo bo država vključila tudi svoja stanovanja. S tem želimo olajšati stisko tistih, ki so ostali brez strehe nad glavo. To je začasna rešitev."

Med dolgoročnimi rešitvami je ponovil idejo o nadomestni gradnji, pri čemer bodo morale zemljišča priskrbeti, komunalno opremiti in prostorsko umestiti občine. Država bo nato skupaj s proizvajalci montažnih hiš poskrbela za postavitev objektov, je pojasnil. Bolj kot postavitev ga skrbi dolgoročnost postopkov pri umeščanju v prostor, ki zdaj lahko trajajo tudi sedem let. Prepričan je, da se jih da občutno skrajšati.

14. avgust, dela prost dan

Kot je Golob povedal v videonagovoru na Instagramu, so dobili v zadnjih dneh od ljudi ogromno pobud in predlogov, kako naj se vlada odzove na ujmo, ki je v zadnjih dneh prizadela Slovenijo. Eden teh je bil, da se 14. avgust razglasi za dela prost dan, da lahko vsi pokažemo prizadetim v ujmi, da niso ostali sami.

"In ja, vlada se je odločila, da bo 14. avgust dan solidarnosti. Dan, ko bo cela Slovenija stopila skupaj in ko bo vsak od nas po svojih močeh prispeval svoj delež. Prepričan sem, da Slovenija to zmore," je dejal Golob.

Gre za prihodnji ponedeljek, s tem pa bodo ob vikendu pred tem in torkovem prazniku Marijinega vnebovzetja v kosu prosti štirje dnevi.

Na vlado smo naslovili vprašanja, kaj konkretno pomeni dela prost dan in koga zajema, pa tudi kako bo z morebitnim plačilom. Na odgovore  še čakamo. 

Premier je že v včerajšnji oddaji 24UR ZVEČER poudaril, da so na vladi sprejeli določene ukrepe, bilo je denimo nakazanih prvih deset milijonov evrov pomoči na Rdeči Križ in Karitas za prvo pomoč, omenil je tudi nadomestne gradnje.

"Razmišljamo, da bi za tiste, ki so izgubili streho nad glavo, organizirali gradnjo novih hiš, občina bi zagotovila zemljišča, jih komunalno opremila, potem pa bi država postavila objekte tam, kjer so ljudje izgubili streho nad glavo," je pojasnil. V tem primeru bi se odločili za gradnjo tipiziranih montažnih hiš, podobno kot ob popotresni obnovi v bivši Jugoslaviji. S tem bi poskušali maksimalno skrajšati roke, kako priti do nadomestne hiše.

Ljudi je pozval, naj škodo čim prej prijavijo občinskim komisijam. Slednjim pa zato, ker oni vedo, kdo je najbolj upravičen, poznajo stanje na terenu in vedo, kakšna je škoda. Vlada pa je zagotovila prvih deset milijonov evrov, če bo potrebno, in ko bo potrebno, bo zagotovila dodatna in verjetno večja sredstva, je dodal. "Ta mehanizem deluje, to se ne bo štelo v dohodnino, to bo neto prispevek vlade iz proračuna za pomoč ljudem."

Na GZS z dvomi o dela prostem ponedeljku

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer pozdravljajo hiter odziv vlade, ko gre za pomoč podjetjem na območjih, ki jih je prizadela katastrofalna ujma, imajo istočasno dvome o učinku odločitve, da bo 14. avgust dan solidarnosti in dela prost dan. Ta bo namreč, kot menijo, povzročil dodatne stroške podjetjem v drugih delih države.

Na GZS pravijo, da razumejo dobronamernost predloga, ki bi prizadetim omogočil, da lahko podaljšan vikend izkoristijo za odpravljanje posledic poplav, a opozarjajo, da bodo hkrati s tem podjetja, tudi tista, ki so prav tako utrpela nekaj škode v poplavah, imela dodatne stroške.

Podjetja, ki so bila manj oškodovana v poplavah in so končno zagnala proizvodnjo, bodo namreč, tako pravijo v zbornici, zaradi ukrepa še ob dodatne prihodke. Ukrep bo obenem prizadel tudi tista podjetja, ki so se zaradi povečane količine naročil celo odpovedala kolektivnemu dopustu.

Če bi želeli pomagati prizadetim krajem, ljudem in podjetjem, bi po prepričanju GZS dosegli veliko večji učinek s tem, da bi namesto dodatnega prostega dne določili dodaten delovni dan in bi obračunane stroške za zaposlenega za ta dan namenili za pomoč prizadetim v poplavah, ob tem, da bi se država za ta dan odpovedala davkom in prispevkom od plač.

Glede na to, da na najbolj prizadetih območjih živi približno četrtina slovenskega delovno aktivnega prebivalstva, bo prostega dne deležna velika večina zaposlenih v Sloveniji, ki jih poplave niso prizadele, še opozarjajo na GZS. "Če pa bo ta ukrep ostal, se bojimo, da ne bo dosegel želenega učinka, saj bo na terenu izredno težko organizirati in koordinirati pričakovano veliko število prostovoljcev," so še zapisali v sporočilu za javnost.

Na GZS sicer pozdravljajo hiter odziv vlade na stisko podjetij, ki jim je povodenj uničila proizvodnjo ali drugače posegla v njihovo poslovanje. Po njihovi oceni vlada razume, da je treba tudi podjetjem na prizadetih območjih zaradi poplav pomagati, da čim prej zaženejo proizvodnjo in ohranijo delovna mesta.

So pa razočarani zaradi predlaganih določil glede subvencioniranja nadomestila plače v primeru čakanja na delo ali višje sile. Kot so spomnili, so na ponedeljkovem sestanku na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, na katerem so bili prisotni tudi predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, skupaj z ostalimi delodajalskimi združenji dorekli usklajene ukrepe.

Glede sofinanciranja ukrepa čakanja na delo je bil tako sprejet dogovor, da bi podjetjem, ki bodo dlje časa zaprta, država ukrep sofinancirala 100-odstotno, za ostale, denimo njihove dobavitelje, pa bi bilo predvideno sofinanciranje v višini 80 odstotkov. Tak dogovor so na GZS tudi predstavili svojim članom in ti naj bi ga pozdravili.

Zato je predstavnike zbornice danes presenetila informacija po današnji seji vlade, da bo glede na vladni predlog sprememb zakona o odpravi posledic naravne nesreče veljalo le 80-odstotno subvencioniranje nadomestila plače.

Škoda se meri v milijardah, ne milijonih

Katastrofo je označil za enormno. "Ta katastrofa je tako velika, da je veliko vprašanje, ali bomo kljub vsemu denarju, naporu in mehanizaciji uspeli pravočasno vse narediti. Ne, ker ne bi želeli ali se ne bi zavedali, ampak zato, ker je to katastrofa takih razsežnosti."

Treba se je zavedati, da je čez noč izginilo več sto mostov, ceste, hiše, stanovanja, domovi. Poleg obnove teh je treba obnoviti še vodovode, električno napeljavo in telekomunikacije. "Prizadetih je 147 občin, z občinskimi združenji pa se bomo dogovorili, kako bomo koordinirali vse to, da bi ljudje čim prej normalno zaživeli."