Na Koroškem, kjer so od petka zgodaj zjutraj narasli vodotoki, zemeljski plazovi in nanosi uničili ogromno premoženja in infrastrukture ter ponekod tudi za dlje časa pretrgali prometne in druge komunikacijske poti, se interventne nujne zadeve počasi umirjajo, aktivnosti pa zdaj prehajajo v zagotavljanje hrane in vode ter drugih nujnih materialnih potrebščin za prebivalstvo.
Zaradi zelo poškodovanih cest, uničenih mostov in druge infrastrukture je po besedah regijskega poveljnika civilne zaščite Alana Matijeviča veliko koordinacije s strokovnimi službami. Predvsem v Mežiški dolini je uničenih več mostov, v Mežici je pogojno prehoden le eden, preostalih sedem je uničenih. Podobno je na Prevaljah.
Kljub izboljšanju vremena je zemlja na Koroškem še zelo namočena, tudi pretoki vodotokov so še vedno veliki, prožijo se še vedno novi, tudi veliki plazovi. Pomoč na Koroško sicer prihaja z več smeri, pri odpravljanju posledic in utiranju prometnih poti pomagajo vojaki in gasilci tudi od drugod. Gorska reševalna zveza Slovenije je končno uspela vzpostaviti stik z Gorsko reševalno službo Koroške. Ker so razmere apokaliptične, so organizirali ekipo 20 reševalcev iz različnih društev GRS po Sloveniji. S tremi helikopterji Slovenske vojske so v torek zjutraj odleteli proti Koroški, kjer bodo ostali dva dni.
Z odstranjevanjem posledic ujme pospešeno nadaljujejo tudi v savinjski regiji. Na tem območju je sicer še vedno veliko neprevoznih cest, je pa bila preko prelaza Črnivec ponoči vzpostavljena cestna povezava z Lučami, na to območje je tako možno priti preko Kamnika. V Zgornji Savinjski dolini ostajajo tudi težave pri oskrbi z elektriko, torek dopoldne je bilo brez elektrike še 677 odjemalcev.
Na Zgornjesavinjsko je tudi že prišla mednarodna ekipa iz Nemčije, prihajata tudi enoti iz Hrvaške in Francije, v prihodnjih dneh pa tudi iz Slovaške. Hrvaška pa je v Slovenijo napotila 17 pripadnikov hrvaške vojske in več gradbenih strojev, s katerimi bodo pomagali pri odpravi posledic poplav v Savinjski dolini.
Čiščenje bo dolgotrajno
V občini Kamnik so se medtem uspeli prebiti v odrezane doline Kamniške Bistrice, Črne in Bistričice, sanirali so tudi vodovodno omrežje. Nujna sanacija je v polnem teku tudi v občini Komenda. Območje je danes obiskala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki je kot prednostno nalogo izpostavila vsaj zasilno povezljivost vseh krajev.
Sanacije se nadaljujejo tudi v Mengšu. Kot nam je pojasnila bralka, je uničenih stvari toliko, da jih morajo vseskozi odvažati. "Če bi vse to hranili doma in čakali na popis škode, sploh ne bi mogli več v hiše," je izpostavila. Njeno stanovanje je bilo dva metra pod vodo. Sunek deročega deževnega hudournika pa je bil tako močan, da niti en kos pohištva ni ostal na mestu.
Stanje na Gorenjskem se postopoma izboljšuje, ceste so odprte, a so na nekaterih odsekih še poškodovane, zato previdnost ni odveč. Prav tako se po katastrofalni ujmi še vedno prožijo plazovi, zabeležili so jih že več kot 200. Od danes je sicer odpravljen ukrep evakuacije prebivalcev Koroške Bele, ki je bil odrejen pretekle tri noči.
Na območju občine Gorenja vas-Poljane so medtem vzpostavili povezljivost z vsemi kraji, tako da od sveta ni odrezan več noben prebivalec, prav tako so se lahko na domove vrnili prebivalci, ki so bili evakuirani zaradi zemeljskih plazov. Tudi v Škofji Loki so danes odpravljali posledice in začeli fazo čiščenja, na najbolj prizadetih območjih pa so intervencije še potekale. Škoda na občinski infrastrukturi bo po ocenah znašala več deset milijonov evrov.
Na teren tudi predstavniki oblasti
Izboljšujejo se tudi razmere v Pomurju. Pretok reke Mure danes še vedno upada in voda se počasi umika s poplavljenih površin. Poplavljena območja v Pomurju sta si danes skupaj s hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Grlićem Radmanom ogledala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon ter minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Grlić Radman je ob tem napovedal možnost nadaljnje pomoči Hrvaške, med drugim z vojaškim mostom.
Tudi sicer povsod po državi reke postopoma upadajo, njihova vodnatost se zmanjšuje po celotni državi, tako bo tudi v prihodnjih dneh, kaže poročilo agencije za okolje.
Predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč bodo poslanci potrjevali v sredo, ko bo DZ nagovorila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Slednja bo v sredo v spremstvu evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča obiskala Slovenijo, kjer si bo ogledala najbolj prizadeta območja v poplavah, med drugim tudi Črno na Koroškem. V okviru obiska bo s premierjem Robertom Golobom govorila tudi o načinih, kako lahko EU podpre Slovenijo.
V ujmi najbolj prizadeta območja na Koroškem, in sicer občine Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem pa je že danes obiskala predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Pomoč ponuja na tisoče prostovoljcev
V zadnjih dneh se je sicer znova pokazala izjemna solidarnost in pripravljenost ljudi pomagati prizadetim v poplavah. Na prizadetih območjih pomagajo številni prostovoljci, med drugim Rdečega križa, Karitasa, Slovenske filantropije in Gasilske zveze Slovenije, pomoč zbirajo tudi Slovenci v zamejstvu in tujini.
Akcije zbiranja pomoči so zagnale tudi nekatere krovne organizacije pomoči, vrstijo se tudi številne donacije, NLB bo prizadetim občinam namenila štiri milijone evrov, Uefa in NZS za pomoč žrtvam poplav 320.000 evrov, skupina Supernova pa je za omilitev posledic uničujočih poplav Rdečemu križu Slovenije namenila 100.000 evrov.
V ponedeljek popoldne je zaživela tudi aplikacija Poplave 2023, na kateri je pripravljenost pomagati doslej izrazilo že na tisoče ljudi, številka se iz ure v uro povečuje. Trenutno uprava za zaščito in reševanje povprašuje zlasti po storitvah in materialu za popravilo objektov, cest in druge infrastrukture.
Spletno platformo, preko katere lahko podjetja nudijo pomoč tistim podjetjem, ki so jih poplave najbolj prizadele, je danes vzpostavila tudi GZS.
Prizadeti v poplavah se sicer lahko znajdejo tudi v duševni stiski. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so tako podali več nasvetov za prvo pomoč v duševni stiski, med usmeritvami za pomoč posameznikom v stiski med drugim svetujejo, naj tisti, ki nudijo pomoč posamezniku v stiski, v prvi vrsti zagotovijo občutek varnosti in osnovne potrebe, vzpostavitev minimalne dnevne rutine in zagotovitev čustvene podpore.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.