Napovedana nacionalna vaja za varno ravnanje ob potresu je v Sloveniji nujno potrebna, saj bi se po podatkih Zavoda za gradbeništvo samo v Ljubljani ob potresu z magnitudo osem lahko porušilo 10 odstotkov stavb iz skupine potresno najbolj ranljivih, kar 30 odstotkov iz iste skupine pa bi jih bilo težje poškodovanih. To je okoli 400 stavb. "V takih stavbah se nahaja več kot 11 tisoč ljudi. Po modelih, ki so nastali na podlagi preteklih potresov v Italiji, lahko ocenjujemo, da bi bilo lahko življenjsko ogroženih ljudi v teh stavbah okoli 400 in 500," razlaga Marjana Lutman z Zavoda za gradbeništvo.
Slovenija namreč leži na potresno zelo dejavnem območju, stavb z neprimerno potresno varnostjo pa je veliko. Povečini gre za tiste, ki so bile grajene pred letom 1964. "V tistem obdobju je bila hitra gradnja z manj kakovostnimi materiali," pravi tudi Peter Fajfar s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter doda, da takrat ni bilo nobenih predpisov o potresno sporni gradnji. "Po potresu v Skopju leta 1963 so bili sprejeti jugoslovanski predpisi, ki so bili za tisti čas precej sodobni in takrat se je stanje precej izboljšalo," pove.
Brane Gričar je lastnik stanovanja v eni izmed stanovanjskih stavb na Hudovernikovi ulici, kjer je večina takšnih z neprimerno potresno varnostjo. Pove, da je bilo ob vseh potresih, ki jih je že doživel, čutiti le "rahlo zibanje, poškodb pa ni bilo popolnoma nobene." Stolpnica, v kateri ima stanovanje, naj bi bila grajena s potresno varnostjo do devete stopnje. O okoliških stavbah, ki so za potrese grajene neprimerno, pa pove: "Potrese do zdaj so zdržale, ne vem pa, kaj bi se zgodilo, če bi bil tudi v Ljubljani potres šeste ali sedme stopnje."
Časa za čakanje torej ni, zato se vedno več ljudi odloča vsaj za potresna zavarovanja zgradb. "Opažamo povečano povpraševanje, ampak v približno enakem obsegu, kot se to dogaja ob drugih elementarnih nesrečah, kot sta poplava in toča," pove izvršni direktor prodaje zavarovanj v Zavarovalnici Triglav Ivica Vulić.
Je pa težava tudi v zakonodaji. V večstanovanjskih stavbah je namreč za kakršnekoli ukrepe potrebno stoodstotno soglasje lastnikov stanovanj, kar pa se v praksi večinoma izkaže kot nemogoča zahteva.
KOMENTARJI (90)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.