Mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije, je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil, da je bil potres z magnitudo 6,2 z epicentrom na Hrvaškem primerljiv s preteklimi potresi v Posočju in ljubljanskim potresom pred 125 leti. Kakšna bi bila škoda ob potresu tovrstne magnitude pri nas?
Kot pravi Remec, bi bila škoda drugačna in odvisna od stanja objektov, zato težko oceni, kaj bi se zgodilo pri nas. Bilo bi nekaj poškodovanih dimnikov, streh, pa tudi objektov, ki so bili slabše zgrajeni. Gre predvsem za tiste stavbe, ki so bile zgrajene v obdobju od 2. svetovne vojne pa vse do potresa v Skopju leta 1963.
Splošno je sicer znano, da je pričakovana intenziteta potresov pri nas največja od severozahoda prek Ljubljanske kotline v smeri proti Brežicam, na jugovzhod, pravi Remec. Na tem področju lahko pričakujemo najmočnejše potrese.
Koliko stavb pri nas je potresno nevarnih, je težko oceniti, dodaja Remec. Opravljenih je bilo že veliko študij, podatki pa so različni. Po njegovi oceni je v Sloveniji okoli 1000 stavb, ki so ogrožene, v njih pa dela in živi okoli 10.000 ljudi.
Varnejša gradnja se je v Sloveniji začela po potresu v Skopju, prvi potresni predpisi so stopili v veljavo leta 1964, posodobljeni pa so bili leta 1981, pravi Remec. Leta 2008 smo začeli uporabljati evropske predpise, ki so bolj konservativni, tako da imamo danes najvišjo stopnjo varnosti.
Nuklearna elektrarna Krško naj bi bila grajena tako, da bi prestala potres z intenziteto 9. Remec pravi, da so v nuklearki z izboljšavami povečali varnost. "Če primerjamo z zadnjima dvema potresoma ... Marca letos, ko je streslo Zagreb, se nuklearka ni samodejno zaustavila, tokrat pa se je," sklene Remec.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.