Potrebni bi bili takojšnji kompleksni ukrepi, "a šolske oblasti, še zlasti pristojni minister Darjo Felda, še vedno mirijo, da je vse pod nadzorom", je prepričan glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj. "Ukrepi, ki jih minister že navaja ali jih napoveduje kot odgovor na kadrovsko krizo, bodo imeli podoben učinek, kot če bi nevarno napredujočo bolezen, ki ogroža življenje (v našem primeru je bolnik pregovorno kakovostno javno šolstvo), zdravili z aspirinom," je bil kritičen. Predpogoj za začetek spreminjanja negativnih trendov v izobraževanju je po njegovih navedbah boljše vrednotenje pedagoškega dela, a to ne bo dovolj.
Na ministrstvu so sicer znova ponovili, da vzgojno-izobraževalni proces v slovenskih vrtcih in šolah poteka nemoteno. "To lahko kaže, da ob izrednih naporih vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev učinkujejo tudi že večkrat izpostavljeni ukrepi ministrstva za vzgojo in izobraževanje, kot so štipendiranje pedagoškega študija, izvajanje pripravniške sheme, večja vlaganja v sofinanciranje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za vzgojitelje in učitelje, uvajanje dodatnih možnosti za karierno napredovanje, lajšanje prehoda v zaposlitev za nedoločen čas za tiste, ki še ne izpolnjujejo vseh pogojev," so navedli. Ob tem so napovedali, da načrtujejo tudi nove ukrepe, kot sta omogočanje plačanega dopolnilnega dela v višini 20 odstotkov za že zaposlene pri istem delodajalcu in širjenje nabora strokovnih delavcev, ki napredujejo v nazive.
Konec julija je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 2615 brezposelnih, ki jim je delovno razmerje prenehalo na področju izobraževanja. Med njimi je 1143 učiteljev oz. strokovnih delavcev. Ob tem so julija zavodu sporočili 3242 prostih mest za učitelje oz. strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju. Na novo se je ob koncu šolskega leta prijavilo 900 brezposelnih, ki jim je delovno razmerje prenehalo na področju izobraževanja, med njimi je bilo 506 učiteljev oz. strokovnih delavcev.
Štrukelj ob tem opozarja, da na bolje plačana ter manj stresna in zahtevna delovna mesta odhajajo prav učitelji predmetov, ki jih je že zdaj najtežje dobiti. Izpostavil je tudi na vse pogostejšo prakso, da sicer usposobljeni učitelji poučujejo tudi druge predmete, za katere niso usposobljeni, kar pa da ne prispeva h kakovosti pridobljenega znanja.
Po navedbah ministrstva je največji manko med učitelji tako za dodatno strokovno pomoč kot učno pomoč ter učitelji matematike, fizike, kemije, računalništva in tehnike.
Pomembna vidika: plača in ugled
Dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc je izpostavil mednarodne primerjave, ki kažejo, da v Sloveniji predvsem plače učiteljev začetnikov močno zaostajajo za mednarodnim povprečjem. Poleg tega je po njegovih navedbah pomembno, kakšen ugled ima učiteljski poklic v družbi in tudi, kakšne pogoje za delo ter strokovni razvoj imajo učitelji.
Namestnica direktorja zavoda za šolstvo Stanka Preskar opaža, da učiteljski poklic v slovenskem prostoru izgublja vrednost, prav tako imajo ljudje več možnosti zaposlovanja, tudi zunaj države. Opozorila je, da učitelji izgubljajo energijo za dejavnosti, ki niso vezane na poučevanje, kar pa je odgovor na stanje v družbi, na pomanjkanje vrednot. Če bo šla družba v smeri urejanja sistemske ureditve in razmejitve vloge šole, učencev in staršev, bodo tudi učitelji zopet videli smisel v tem poklicu, saj plača ni vse, je prepričana.
Na vprašanje, kakšne ukrepe za večjo privlačnost učiteljskega poklica bi lahko sprejelo ministrstvo, je odgovorila, da je ministrstvo za nekaj let zaspalo pri možnosti opravljanja strokovnega izpita, zaradi česar so se nekateri preusmerili v druge poklice, a so to že popravili. Bodočim učiteljem pa so na voljo tudi štipendije. "Tu mislim, da je ministrstvo naredilo zelo velik korak," je dodala. Tudi na fakultetah po njenih besedah zaznavajo spremembe in bodoče učitelje bolje pripravijo na komunikacijo s starši. Preskarjeva je tako optimistična in verjame, da se bo kadrovska problematika sčasoma uredila.
Podatki o vpisu
Na ljubljanski pedagoški fakulteti, kjer so ravno zaključili prvi prijavni rok za naslednje študijsko leto, ugotavljajo že tradicionalno zelo velik interes za bodoče strokovnjake za delo z osebami s posebnimi potrebami: logopedija in surdopedagogika, socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika. Tudi zanimanje za predšolsko vzgojo in likovno pedagogiko je še vedno zelo dobro, v primerjavi z zadnjimi leti se je povečal tudi interes za študij razrednega pouka, kjer so letos za razliko od lani vsa mesta zapolnili v prvem prijavnem roku. Povečal se je tudi interes za študij matematika-računalništvo in fizika-matematika, znižalo pa se je število vpisanih študentov na študij biologija-gospodinjstvo in biologija-kemija, je za STA pojasnil dekan fakultete Vogrinc.
KOMENTARJI (130)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.