Trditvam slovenskih politikov, da ima Hrvaška s parafiranjem Sporazuma o meji med Hrvaško in Slovenijo obveznosti, ki jih mora izpolniti, oporeka hrvaški akademik Vladimir Ibler. Kot piše hrvaški časnik Vjesnik, mednarodno pravo ne predvideva, da parafi, ki sta jih dali obe državi na sporazum, nobene od njiju mednarodnopravno ne obvezujejo.
"Slovenija bo iz političnih razlogov in zaradi dejstva, da sporazum o meji izpolnjuje vse njene želje, še naprej vztrajala pri sedanjem dogovoru, ki pa nima nikakršne pravne teže," je pisal hrvaški časnik Vjesnik. Članek je bil podprt z izjavo akademika Vladimirja Iblerja, nekdanjega člana strokovne hrvaške komisije za meje, ki je dejal, da parafirani sporazum za Hrvaško ni obvezujoč. Državi naj bi namreč svoj paraf (potrditev) dali na vsako stran posebej, ne pa na skupni sporazum. Ker tej razlagi še nihče ni nasprotoval, ne s hrvaške niti s slovenske strani, sledi, da Hrvaška iz parafiranega osnutka sporazuma o meji s Slovenijo nima nikakršnih mednarodnopravnih obveznosti, komentira Vjesnik. Časnik dodaja, da bo Slovenija najverjetneje zavrnila možna nova pogajanja o meji, s čimer Hrvaški preostaja le vztrajanje pri mednarodni arbitraži. V tem kontekstu je tudi izjava namestnika hrvaškega premiera Dražena Budiše, da bo hrvaška vlada kmalu določila nova izhodišča v pogajanjih o meji s Slovenijo, znak, da želi sporazum o meji, ki ga je hrvaška javnost s konsenzom zavrnila, tudi formalno dati ad acta.
Arbitražo kot možno pot za rešitev mejnega vprašanja omenja tudi poročilo Evropskega parlamenta o napredku Slovenije, opozarja Vjesnik in pri tem dodaja, da je Slovenija zahtevala, naj se arbitraža iz poročila izbriše. Moč je predvideti, da bo Slovenija zavrnila morebitna nova pogajanja o meji. Hrvaški v tem primeru ostaja le potrpežljivost in vztrajanje pri mednarodni arbitraži, katere Evropski parlament pred nedavnim ni izključil kot možnost rešitve mejnih sporov, čeprav so Slovenci to zahtevali, še meni Vjesnikov novinar.
Premier Drnovšek o pogovorih s Hrvaško
O odprtih vprašanjih s Hrvaško je govoril tudi premier Drnovšek, ki je namigovanja, da državi nista sposobni sami rešiti sporov, označil za netočna in dodal, da sta se vladi o najtežjih vprašanjih, torej o meji in krški nuklearki, že sporazumeli. "Kakršnokoli novo pogovarjanje o meji bi bilo vprašljivo. Z istimi akterji smo se že dogovorili in imamo že parafiran sporazum. Tu gre samo za verodostojnost ene in druge vlade, da že dogovorjeno uresničimo… Mejno vprašanje je zahtevno in nikoli ne bo deležno aplavza vseh sodelujočih ali zainteresiranih, gre za to, da je potrebno zadevo presekati in v to ugrizniti, mi smo to naredili, smo v stanju to izpeljati, upam, da bo to tudi Hrvaška," je dejal premier Drnovšek.
Tudi sporazum o jedrski elektrarni Krško še visi v zraku
Vse bolj kaže, da bo v vodo padel tudi slovensko-hrvaški sporazum o krški nuklearki. Parlamenta obeh držav bi morala meddržavno pogodbo potrditi do prvega julija - kar pa se očitno ne bo zgodilo ne v hrvaškem saboru ne v slovenskem državnem zboru. Tako ima župan Krškega Franci Bogovič po lastnih zagotovilih že podporo 30 poslancev državnega zbora za presojo ustavnosti sporazuma o JEK pred ustavnim sodiščem. Podpirajo ga poslanci vladne SLS, SMS, pa tudi opozicijskih SDS, NSi in SNS. Če pride do presoje sporazuma o JEK na ustavnem sodišču, mora parlament počakati na to odločitev, hkrati pa so poslanci vezani na to odločitev. Kot je potrdil Robert Golob, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, pa je sestavni del sporazuma tudi časovni rok – 1. julij, do katerega naj bi parlamenta obeh držav sporazum tudi sprejela.
Časa je torej vse manj, ker pa hrvaški sabor sporazuma niti nima na dnevnem redu junijskega zasedanja, pa so možnost za sprejem sporazuma takorekoč nične.
Slovenija bo Hrvaški tudi po tem roku dostavljala električno energijo iz Krškega, le da bo dražja za zneske, ki so nujni za skladiščenje in razgradnjo jedrskih odpadkov, ki nastajajo pri delovanju elektrarne. Kljub vse pogostejšim govoricam na obeh straneh meje, da bi bilo za slovensko stran najprimerneje, da odkupi hrvaški del JEK-a, pa zaenkrat slovenska vlada o tem še molči.