Povpraševanje po slovenski dolarski obveznici je preseglo pričakovanja, ki so bila sicer najprej precej skromna, pojavljalo se je celo vprašanje, ali bomo sploh prodali dovolj, da se obdržimo nad vodo.
Kot so zdaj sporočili z ministrstva za finance, je bilo v prvih 12 urah po najavi okvirnih pogojev transakcije povpraševanj že v višini več kot 11 milijard ameriških dolarjev. To pa je izdajatelju omogočilo, da občutno izboljša ceno in poveča obseg izdaje do najvišjega zneska 2,25 milijarde dolarjev, donos na obveznice pa znaša 5,7 odstotka.
Slovenija je namreč najprej upala, da bo uspela prodati za 1,5 milijarde dolarjev evrov. Večje povpraševanje pa sicer predstavlja največje povpraševanje za državne obveznice, denominirane v ameriških dolarjih na območju Srednje in Vzhodne Evrope v letošnjem letu.
Premier Janez Janša, ki jel po koncu vrha Evropske unije v Bruslju dejal, da smo si s prodajo povrnili verodostojnost in dobili manevrski prostor za izvedbo ukrepov za izhod iz krize, pa opozarja, da je cena zadolževanja vseeno visoka. "Treba je povedati, da bi lahko bila ta cena vsaj za 20 do 25 odstotkov nižja, če bi Sloveniji uspelo pred prodajo teh obveznic vpisati v ustavo fiskalno pravilo. To nas ne bi nič stalo, bi pa bistveno pocenilo naše zadolževanje. Tu govorimo o desetinah milijonov evrov, ki jih nikjer ne bi dobili tako poceni, kot bi jih s to spremembo ustave," je pojasnil. "Te dodane vrednosti, ki bi jo lahko prispevala slovenska opozicija, žal tukaj ni bilo, zato bo to zadolževanje dražje," je poudaril. "A kljub temu upamo, da je to zadnjič, ko bomo plačali tako visoko ceno za zadolževanje," je še dodal.
Uspešna izdaja ne pomeni, da je Slovenija rešena
Čeprav smo dobili bitko, vojna še vedno traja. Ključnega pomena za zaupanje ameriških vlagateljev je bila po mnenju vlade zaveza strukturnim reformam. Poleg tega obveznice pač niso rešitev za državo. "Ker je naša obrestna mera še zmeraj višja od španske, italijanske, čeprav je nižja kot mesec dni nazaj, nam trg tudi pravi: vaši strukturni problemi so večji kot v teh državah. To je bistveno sporočilo. Torej vse naloge so še vedno na mizi in tudi ene še nismo rešili," ocenjuje analitik Andraž Grahek.
Po začetnem uspehu je sicer pričakovati še kakšno izdajo dolarskih obveznic, čeprav to zaradi valutnega tveganja nekatere skrbi. Tečaj dolarja je v zadnjih letih namreč precej nihal in enako je moč pričakovati tudi v naslednjih 10 letih, ko bodo naše obveznice aktualne. A Grahek je prepričan, da so investicijski bančniki obveznico izdali z valutnim zavarovanjem, torej so vsa denarna plačila, obveznosti zavarovana. Kljub vsemu pa si bo lahko država dokončno oddahnila šele čez deset let, ko bo dolg poplačan.
Tuji mediji medtem ocenjujejo, da gre za precejšen uspeh Slovenije, a dodajajo, da se ne gre veseliti prehitro.
Slovenija se namreč še vedno nahaja v primežu krize, slaba posojila so močno prizadela državne banke, politika pa za zdaj ne uspe skleniti dogovora. "Zame je Slovenija trenutno najbolj problematična članica evroobmočja. Njihova politična situacija je zaskrbljujoča, bančni sistem pa v razsulu. Višek vsega pa je, da so te banke med seboj močno povezane, kar je svojevrsten vir težav," je za Wall Street Journal povedal Viktor Szabo, upravljavec skladov rastočih trgov pri Aberdeen Asset Management, ki upravlja z okoli 292 milijardami premoženja.
KOMENTARJI (1921)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.