Kot je na svoji prvi redni novinarski konferenci povedal ljubljanski župan Zoran Janković, je bil petkov neuspel poskus naselitve družine Strojan zelo žalosten, saj "smo prestolnica, obnašamo pa se kot v neki vasi". Zato mestna občina ne bo več iskala lokacije za nastanitev Romov, je pa še vedno pripravljena dati svoje objekte v začasen najem državi, je pojasnil.
Direktor PU Ljubljana kot grešni kozel
Janković sicer meni, da bi glavno mesto moralo biti tako odprto, da bi bilo med 270.000 ljudmi prostora tudi za eno družino. A po dogodkih v Sostrem se je izkazalo, da ni tako. Meni namreč, da "očitno določeni akterji v tej zgodbi nabirajo politične točke, saj so sami klicali in zbirali ljudi". Tako je bil petkov sestanek zanj zelo žalosten. "Ko sem prišel, so bili žvižgi, ko sem odšel, aplavz. Jaz tega ne razumem in me zelo žalosti, namreč če glavno mesto ne more pomagati, kdo sploh še lahko," je še dodal.
V odstavitvi direktorja Policijske uprave Ljubljana Branka Slaka Janković vidi dejanje nestrpnosti. Slakovo delo v Sostrem se mu je zdelo vrhunsko in se mu ne zdi prav, da se išče grešnega kozla. "To je sedaj problem države, ne pa enega človeka, enega šefa policije," je še ocenil.
Mate zavrnil možnost odstopa
Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je danes zavrnil možnost, da bi zaradi preselitve romske družine Strojan odstopil. Meni, da je bila preselitev iz okolice Ambrusa po njegovem posredovanju konec oktobra najboljša možna rešitev v tistih razmerah, Romi pa so se za to odločili sami, je minister komentiral zahteve opozicije in skupine intelektualcev na novinarski konferenci o dosežkih ministrstva v letošnjem letu, ki je potekala v znamenju novinarskih vprašanj o aktualnih zadevah.
Mate je odločitev glede preselitve družine Strojan označil za pravilno, ker so "želeli, da se s čim manj uporabe sile in nasilja preprečijo nadaljnji potencialni konflikti". Zato je ob informacijah, da želi družina sama zapustiti Ambrus in da prosi za pomoč, izoblikoval kompromisni predlog, s katerim se je družina strinjala. Mate je dejal, da država ni preselila družine Strojan, in ocenil, da je šlo za najboljšo rešitev v tistem trenutku.
Mate je odgovarjal tudi na vprašanja o delovanju policije konec minulega tedna, ko se je želela družina Strojan vrniti v Ambrus in so bili na protestu proti vrnitvi poškodovani trije krajani Ambrusa. Na vprašanje, ali priznava napako policije, ker se je poškodovanim osebno opravičil, Mate ni neposredno odgovoril. Dejal je, da bo počakal na izsledke notranje preiskave. Ocenil je, da je prav, da je poškodovane obiskal in neposredno preveril, kako so se dogodki odvili.
Na vprašanje, zakaj je bil razrešen direktor ljubljanske policijske uprave Branko Slak, če preiskava še poteka, je poudaril, da je bil tako kot javnost seznanjen z razlogi za razrešitev in da nima pristojnosti imenovati ali razreševati direktorje policijskih uprav.
Pismo Janši za odstop Mateja
Skupina 50 intelektualcev, med njimi Rudi Rizman, Darko Štrajn, Vlado Miheljak in Vesna V. Godina, je danes predsedniku vlade Janezu Janši poslala pismo, v katerem zaradi objektivne odgovornosti pri reševanju primera romske družine Strojan zahteva odstop notranjega ministra Mateja. Kot navajajo v pismu, je Mate "z napačno presojo ob eklatantnih prekoračitvah pravnega reda objektivno odgovoren za vse zaplete in bežanje proč od rešitve, ki je na dlani: Strojanovim mora biti omogočeno, da se vrnejo domov, če to želijo".
Kot še pojasnjujejo v pismu, imajo člani družine Strojan pravico živeti kjerkoli v Sloveniji, ker so njeni državljani, in se seveda tudi vrniti na svoje domove. "Notranji minister je s svojo obljubo jasno kršil ustavno načelo, v tej kršitvi pa mu sledi celotna vlada," so zapisali glede Matejeve obljube krajanom Ambrusa, da se Strojanovi tja ne bodo več vrnili. Dodali so, da je "absurdna tudi Matejeva kasnejša razlaga, da država ni preselila družine Strojan in da so se preselili sami". Skupina intelektualcev še meni, da je "vlada asistirala ob nasilni deportaciji, za kar se zdaj spreneveda in noče prevzeti odgovornosti".
Naselitvi Strojanovih nasprotujejo v občini Ribnica
V krajih Grčarice v občini Ribnica ter Kočevska reka in Gotenica v občini Kočevje imajo krajani po besedah župana Ribnice Alojza Marna še vedno pripravljene barikade, s katerimi nameravajo onemogočiti morebitno naselitev romske družine Strojanovih na njihovem območju. Kot je dejal Marn, nameravajo krajani vztrajati, dokler minister za šolstvo Milan Zver ne bo v občino poslal uradnega zagotovila, da na tem območju ne bo priselitve te romske družine. Takšnega zagotovila do danes niso prejeli.
Marn je pojasnil, da so si morebitne lokacije na območju v okolici Ribnice Strojanovi v spremstvu ministra Zvera ogledovali to soboto. Po njegovih besedah naj bi kot najprimernejšo lokacijo omenjali kraj Mrzli Studenec, sicer v občini Kočevje, vendar v neposredni bližini občine Ribnica oz. tamkajšnjega kraja Grčarice.
Protesti proti Romom v Sloveniji postali običajni
Evropski center za nadzor nad rasizmom in ksenofobijo (EUMC) je v danes objavljenem poročilu zapisal, da "so v Sloveniji spori in demonstracije proti romskim naseljem, ki jih spodbuja lokalno prebivalstvo, postali običajni". Ob tem poročilo ugotavlja, da je izključevanje Romov iz stanovanjskega trga moč opaziti v vseh članicah Evropske unije, kjer prebivajo večje romske skupnosti.
Dejanski obseg in naravo rasističnega nasilja in kriminalitete je še vedno težko oceniti zaradi pomanjkanja ali neučinkovitosti zbiranja uradnih podatkov v več članicah EU, zaradi pomanjkanja podatkov pa ni mogoče primerjati stopnje rasistične kriminalitete med članicami EU, je še zapisano v poročilu.
Poročilo države glede na zbiranje uradnih kazenskosodnih podatkov o rasističnem nasilju razvršča v štiri skupine. Slovenija se poleg Belgije, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Luksemburga, Nizozemske in Portugalske, uvršča v skupino držav z omejenim poročanjem o tovrstnih preiskavah in sodnih primerih.
Na poročilo EUMC se je odzval tudi varuh človekovih pravic v Sloveniji Matjaž Hanžek. Upam, da ne bo res, kar je v svojem poročilu zapisal EUMC, češ da so v Sloveniji spori in demonstracije proti romskim naseljem, ki jih spodbuja lokalno prebivalstvo, postali običajni. Toda zaenkrat vse kaže, da bo tako, je povedal varuh. Svojo bojazen je varuh utemeljil z nestrpnostjo v aktualnih dogodkih, ki se je pokazala med krajani vseh območij, kamor bi po nekaterih podatkih lahko preselili romsko družino Strojan.
"Kamorkoli je prišla družina, je prišlo do demonstracij, nasprotovanj in podiranj dreves," je pojasnil. Po njegovem mnenju so ljudje resda trdili, da "nimajo nič proti Romom, ampak le proti družini družini", toda hkrati je bilo slišati "množico rasističnih izjav".
