V izjavi za medije sta spregovorili pediatrinja in predstojnica enote Vič-Rudnik Katja Dejak Gornik in vodja Pediatrične nujne medicinske pomoči Tatjana Grmek Martinjaš.
Dejak Gornikova je uvodoma pojasnila, da so minuli teden tekom dneva v dežurni službi zabeležili nasilen incident, ki jih je globoko pretresel. Starša sta na pregled pripeljala otroka, ki je potreboval zdravniško pomoč. Sprejela jih je triažna sestra, ki je opravila meritve in ocenila, da zdravstveno stanje otroka ni nujno in da ne potrebuje takojšnje oskrbe. Posvetovala se je z zdravnikom, ki je prav tako pregledal otroka. Ker slednji nima stalnega prebivališča v Ljubljani oz. okolici in ni potreboval takojšnje pomoči, je dežurni zdravnik starša usmeril v dežurno službo v kraju, kjer prebivajo.
Starša se s tem nista strinjala. Do zdravstvenega osebja sta bila sprva verbalno nasilna, začela sta vpiti in preklinjati. Zdravstveni tim se je počutil ogroženega, zato se je zaprl v ambulanto in zaklenil vrata. Starša sta nato razbijala po vratih in na vsak način želela vstopiti, zdravniku pa sta zagrozila, da ga bosta ubila.
Osebje je poklicalo Policijo, starša pa sta nato še pred prihodom policistov odšla.
Pediatrinja Dejak Gornikova je še dodala, da to ni prva grožnja, ki so jo prejeli pri obravnavi otrok v ljubljanskem zdravstvenem domu. "Zdravstveni delavci se s tem večkrat soočamo," je poudarila. Vodstvo doma zato zaposlene izobražuje, kako ukrepati v tovrstnih situacijah.
Povedala je še, da je bil napadeni zdravnik po dogodku v šoku, zato je zapustil delovno mesto. "Zdravnik ni vedel, kaj ga čaka, ko bo Policija odšla, ni vedel, ali se bodo starši vrnili." Naslednji dan je sporočil, da bo do nadaljnjega bolniško odsoten. "Mi ne dopuščamo nasilja, mi si želimo, da nam tisti starši, ki pripeljejo otroka, zaupajo, da zaupajo našim odločitvam, mi delamo po pravilih, strokovno in v dobro vseh otrok," je še poudarila.
Grmek Martinjaševa je v nadaljevanju pojasnila, da je pediatrična nujna pomoč organizirana s strani ZD Ljubljana, namenjena pa je otrokom, ki imajo stalno prebivališče v Ljubljani ali v okoliških krajih. Kljub temu je okoli 20 odstotkov otrok, ki jih pregledajo, iz drugih občin. "Dejstvo je, da pregledujemo otroke iz širše osrednjeslovenske regije, za kar nas je enostavno premalo, ne moremo več povečevati ekip," je poudarila. Če bi vsi zdravniki uveljavljali še starostno mejo dežuranja, bi po besedah Grmek Martinjaševe nujna pomoč propadla.
S kadrom, ki ga trenutno imajo na voljo, si ne moremo privoščiti tako široke oskrbe, je še opozorila vodja pediatrične nujne pomoči. "Starši očitno bolj zaupajo obravnavi v Ljubljani, zato se množično odločajo za pregled tukaj," je ocenila.
Na vprašanje, katera stanja otrok niso "nujna", je Grmek Martinjaševa navedla nekaj primerov: "Sredi noči ima otrok 37,4 vročine. Enkrat je bruhal. Enkrat je driskal."
Več nasilnih dogodkov
Nasilni dogodki v zdravstvenih ustanovah so v zadnjem času precej pogosti. Januarja letos je razburjen moški v celjski bolnišnici napadel dva zaposlena in ju poškodoval. Medicinska sestra je zaradi stresa celo doživela infarkt.
Marca je na urgenci UKC Ljubljana moški, ki je na pregled spremljal drugo osebo, napadel zdravstvenega tehnika in ga udaril v predel obraza. Posredovali so varnostniki, ki so moškega zadržali na kraju.
Julija so se nato znova oglasili v celjski bolnišnici in sporočili, da je pacient z nožem in smrtjo grozil zdravstvenemu osebju. Ob tem so opozorili, da so od januarja pa do julija zabeležili 21 verbalnih in fizičnih incidentov.
Zdravniška zbornica ponovno opozarja, da je nasilje nesprejemljivo
V Zdravniški zbornici Slovenije tako ponovno opozarjajo, da je vsakršno nasilje nesprejemljivo. Dodali so, da nasilje v zdravstvu travmatizira in onemogoča oskrbo, kot jo lahko nudijo zdravniki. Sami se zavzemajo za ničelno toleranco do vseh oblik nasilja, so sporočili.
V odzivu so zapisali še, da so ob dogodku pretreseni in da se zavzemajo za ničelno toleranco do vseh oblik nasilja tako v zdravstvenih ustanovah kot tudi sicer v družbi in medsebojnih stikih.
Vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja pri zdravniški zbornici Nena Kopčavar Guček je opozorila, da so zdravstveni delavci v zdravstvenih domovih zato, da pomagajo ljudem, ki iščejo pomoč. "Zavedamo se, da po pomoč v zdravstvene ustanove pridejo ljudje, ki so bolni, zaskrbljeni, prestrašeni, obupani, morda v hudih bolečinah ali pa morda še v kakšnih drugih hudih čustvenih stiskah. Vendar nasilje onemogoča takšno oskrbo, kot jo mi lahko nudimo v mirnem okolju," so njene besede navedli v odzivu.
"Če ti nekdo razbija po vratih in grozi s smrtjo, se ti gotovo tresejo roke in vse drugo, kajti tudi zdravniki smo navkljub šolanju samo ljudje," je opisala. Meni, da oskrba, ki jo tak bolnik pričakuje in so jo zdravniki dolžni nuditi vsem drugim bolnikom, "ne more biti niti tako kakovostna, niti tako prijazna, niti tako strokovna, kot če bi lahko delali v mirnem okolju".
Opozorila je še, da je nasilje vedno negativno za oba udeleženca. "Predpostavka, bom sestro, zdravnika dobro nadrl in bo prijazna, prijazen z mano, ne drži. Nekdo pod takim pritiskom ni sposoben opraviti svojega dela tako kot ga zna in zmore in kot si pacienti zaslužijo," je še dodala Kopčavar Gučkova.
Spomnili so, da so v zadnjem primeru iz ZD Ljubljana sporočili, da je zdravnik do nadaljnjega bolniško odsoten, kar kaže, da lahko tak nasilni dogodek travmatizira in posledično dodatno krni dostopnost zdravstvene oskrbe.
