Katičeva: Nihče ne more obdržati premoženja, ki ga je pridobil nezakonito

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je povedala, da je bil na ravni delovne skupine v slabem letu po skoraj 15 letih različnih poskusov oblikovanja sistemskih rešitev dosežen konsenz glede organizacijske umestitve navedenih vsebin in področij ter začrtan okvir normativnega urejanja upravljanja z zaplenjenim premoženjem. 

Opomnila je, da je bil ZOPNI sprejet konec leta 2011 na podlagi predloga poslancev, noveliran pa je bil v letu 2014. "V zvezi s posameznimi določbami je nastala že relativno obsežna sodna praksa, o ustavnosti je večkrat že odločalo tudi ustavno sodišče," je povedala. Kot pravi, so pobude za spremembe podali pravosodni deležniki in medresorska skupina.

Z novelo želijo zagotoviti učinkovitejše postopke odvzema premoženja nezakonitega izvora, okrepiti sodelovanje vseh organov v teh postopkih ter odpraviti pomanjkljivosti oziroma nejasnosti v zakonskih določbah, ki so se pokazale v letih izvajanja ZOPNI v praksi.

'Nezakonito pridobljeno premoženje krepi organizirani kriminal in korupcijo'

"Dejstvo je, da nezakonito pridobljeno premoženje krepi organizirani kriminal in korupcijo, zato predlog zakona sledi vodilnemu načelu, da nihče ne more obdržati premoženja, ki ga je pridobil na nezakonit način oziroma z nezakonito dejavnostjo," je povedala in dodala, da sta za učinkovit odvzem premoženja nezakonitega izvora ključna njegovo odkritje in zavarovanje v zgodnji fazi postopka. Na podlagi tega je finančna preiskava po ZOPNI, ki je nujni predhodni del pravdnega postopka, najmočnejše orodje, ki ga ima država na voljo za odkrivanje in zavarovanje nezakonitega premoženja.

Po besedah Katičeve se s predlagano novelo med drugim: krepi vloga Specializiranega državnega tožilstva ter opušča izključna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani; urejajo primeri, ko državni tožilec za sprejetje odločitve o uvedbi finančne preiskave predhodno potrebuje dodatna pojasnila in informacije o premoženjskem stanju za presojo glede obstoja razloga za sum, da oseba razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora. 

"Poleg tega določa možnost podaljšanja finančne preiskave tako, da skupno podaljšanje finančne preiskave zaradi objektivnih razlogov lahko namesto dosedanjih šestih mesecev traja največ eno leto," je povedala. Podaljšuje se tudi rok za vložitev tožbe v primeru, ko je bilo predhodno odrejeno začasno zavarovanje premoženja nezakonitega izvora, z dosedanjega enega meseca na šest mesecev.

"Ter kar je zelo pomembno, določa možnost vložitve tožbenega zahtevka na odvzem 'nadomestnega' premoženja, to je premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora oziroma plačila denarnega zneska, ki ustreza tej vrednosti tudi v primerih, ko odvzem premoženja nezakonitega izvora ni mogoč zaradi okoliščin, ki so nastale pred vložitvijo tožbe, torej v primerih, ko so premoženje nezakonitega izvora bodisi v celoti porabili, skrili ali preusmerili v tujino," je poudarila. 

Vlada potrdila izhodišča o novi ureditvi sistema odvzema in upravljanja z zaseženim premoženjem

Vlada je danes obravnavala tudi poročilo medresorske delovne skupine za pripravo predloga prenove ureditve sistema začasnega zavarovanja, odvzema ter hrambe in upravljanja z zaseženim premoženjem. Slovenija mora namreč do 23. novembra 2026 v pravni red prenesti direktivo o povrnitvi in odvzemu premoženja, ki predvideva vzpostavitev posebnih organov za odvzem premoženjske koristi (ARO), organov za upravljanje premoženja (AMO) in centralnega registra ter statističnega poročanja Evropski komisiji.

Sedanja ureditev po pojasnilih Katičeve ne omogoča natančnega pregleda nad odprtimi postopki in učinkovitega upravljanja premoženja. Nastajajo tudi nepotrebni stroške hrambe in upravljanja, zlasti pri zaseženih premičninah, kot so na primer vozila, plovila. Ti za leto 2023 znašajo okoli 1,6 milijonov evrov, je dodala.

Medresorska delovna skupina je pripravila tudi predlog izhodišč nove ureditve sistema začasnega zavarovanja, odvzema, hrambe in upravljanja z zaseženim premoženjem, v kar ni zajeto premoženje po davčnih in prekrškovnih postopkih. Vlada pa je danes nekoliko korigirano gradivo potrdila. Predlagane rešitve bodo po besedah ministrice prispevale k večji učinkovitosti odvzema premoženjske koristi in premoženja nezakonitega izvora.

Naloge urada za odvzem premoženjske koristi (ARO) bi se po predlogu izvajale znotraj novega oddelka na vrhovnem državnem tožilstvu, naloge urada za upravljanje premoženja (AMO) pa v novoustanovljeni agenciji ali drugi primerni obliki.

Novi zakon za področje hrambe in upravljanja začasno zavarovanega premoženja ter ravnanja z odvzetim premoženjem bi v javno obravnavo posredovali predvidoma v drugi polovici leta.

Skupna ocenjena vrednost premoženja, ki je začasno zavarovano v kazenskih postopkih in postopkih odvzema premoženja nezakonitega izvora, na zadnji dan lanskega leta znaša skoraj 233 milijonov, skupna višina premoženjske koristi pa 197,5 milijonov evrov.