Golob: Po trenutni zakonodaji bi novo nuklearko zgradili šele leta 2049

Ker gre pri projektu nove jedrske elektrarne za tehnično, strokovno in politično zelo zahteven medgeneracijski ter vsedržavni projekt, katerega vrednost bo zelo verjetno presegla 10 milijard evrov, je za izvedbo potrebno usklajeno sodelovanje različnih akterjev. Vlada je julija za koordinacijo projekta imenovala posebnega državnega sekretarja v premierjevem kabinetu. To je postal Danijel Levičar, donedavni poslovni direktor v družbi Gen energija, ki je tudi investitor v novo nuklearko.

V začetku septembra je nato imenovala še delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu, katere namen je usklajevanje priprav podlag in pripravljalnih aktivnosti za Jek 2. Poleg več ministrstev in uprave za jedrsko varnost v njej sodelujejo še Gen energija, Nuklearna elektrarna Krško in Eles.

Golob napovedal referendum

Skupina se je danes sestala na konstitutivni seji, na kateri je bil prisoten tudi premier Robert Golob. Po koncu seje je Golob stopil pred medije in uvodoma dejal, da nas podnebje vsak dan znova opozarja na prisotnost podnebne krize in da se moramo odzvati takoj in odločno. Po njegovih besedah je Slovenija prve korake že naredila, med drugim je že sprejela zakon za hitrejše umeščanje v prostor za obnovljive vire energije. 

"Naslednji korak je, da Slovenija kot jedrska država naredi korak pri preučitvi možnosti, ali je lahko jedrska tehnologija z novimi objekti tudi del rešitve," je povedal Golob. Namen delovne skupine je po besedah premierja pripraviti vse podlage, da se bodo lahko prebivalci kvalitetno odločali o tem, ali bodo podprli gradnjo nove jedrske elektrarne ali ne. 

"Že danes vemo, da bomo zato izvedli referendum, vendar želimo, da je ta zelo informiran. Želimo, da imamo pripravljeno vse, da se bodo lahko prebivalci kvalitetno odločili," je dodal. 

Če bi se izgradnje novega objekta lotili po obstoječih zakonih in pravilih, bi po prvih projekcijah Gen Energije novo nuklearko zgradili in začeli uporabljati šele leta 2049, je opozoril Golob, ki meni, da se v tem primeru tovrstnega projekta ni smiselno lotiti. 

Delovna skupina bo zato preučila možnosti, kako gradnjo pospešiti in jo narediti tudi stroškovno učinkovitejšo. 

Vodja skupine Danijel Levičar je uvodoma povedal, da je vlada prepoznala strateški pomen izgradnje nove jedrske elektrarne, za to pa je bila ustanovljena tudi delovna skupina. Pri projektu so prepoznali širino tega projekta, v katerega so vključeni različni deležniki, zato je koordinacija nujna. 

Po besedah Levičarja si je investitor, Gen Energija, zadal, da bi novi objekt na mrežo priključili leta 2038. Ker je to leto še precej oddaljeno, so cilji delovne skupine bolj kratkoročni. Ključno je, kako pripeljati projekt do končne investicijske odločitve. To naj bi sprejeli leta 2027 ali pa najkasneje leta 2028. 

Golobova vlada je bila v javnosti deležna kritik, da zaradi večje naklonjenosti obnovljivim virom energije zavlačuje s postopki za projekt nove nuklearke in da s tem ogroža dolgoročno oskrbo države z energijo.

Po junijskem obisku premierja Goloba v Krškem je vlada dinamiko okrepila, Gen energija je ob tem celo povečala ambicijo pri projektu in zdaj namesto prvotno predvidenega reaktorja z močjo do 1000 megavatov govori celo o možnosti 2400-megavatnega reaktorja ali dveh reaktorjev. V igri so ameriška, francoska in južnokorejska tehnologija, za sodelovanje pri investiciji naj bi se zanimali tudi domače gospodarstvo in investitorji iz tujine.

Po obstoječi zakonodaji bi bil po prvih projekcijah družbe Gen energija kot investitorja v Jek 2 objekt v najboljšem primeru zgrajen in v obratovanju leta 2049, je ponovil Golob. Na tak način po njegovem prepričanju nima smisla iti v projekt, zato je naloga skupine, kako tudi na podlagi posebne zakonodaje, ki bo prilagojena za tako veliko investicijo, pospešiti izgradnjo, da bo gradnja ne le hitrejša, ampak tudi bolj stroškovno učinkovita.

"Naloga ni enostavna," se zaveda premier. Delovna skupina bo morala po njegovi oceni velik del tega mandata trdo delati, da bo država do teh rešitev prišla. Ker pa jo po premierjevih besedah sestavljajo najboljši strokovnjaki z jedrskega področja in področja umeščanja v prostor, je optimističen.

Po Levičarjevih besedah je naloga skupine tako predvideti vzporedno vodenje postopkov za projekt in pripravo unikatnih rešitev zanj, zato da bi bil lahko v primeru končne investicijske odločitve v letih 2027 ali 2028 objekt v omrežje priključen leta 2038. Takšne so namreč najbolj optimistične ocene Gena energije v primeru pospešitve administrativnih postopkov.

Ena od ovir, ki jih bo treba preskočiti na poti k izvedbi projekta, bi lahko bilo nasprotovanje Avstrije. To se je vnovič pokazalo konec tega tedna. Levičar je danes izpostavil, da je z evropsko zakonodajo določeno, da vsaka članica EU suvereno odloča o svoji energetski mešanici. Sloveniji, ki ima 40 let pozitivnih izkušenj pri rabi jedrske energije in veliko znanja na tem področju, nihče ne more preprečiti nadaljevanja jedrske zgodbe, je bil jasen.

Sosednje države bodo pozvane k sodelovanju pri postopkih umeščanja v prostor in presoji čezmejnih vplivov na okolje. Z Avstrijo ima Slovenija, ko gre za vprašanja jedrske energije, že izkušnje, a običajno se na strokovni ravni potem te zadeve po Levičarjevih besedah pozitivno razrešijo.

Vlada je sicer delovno skupino za Jek 2 imenovala v začetku septembra. Poleg sedmih ministrstev in uprave za jedrsko varnost v njej sodelujejo še Gen energija, Nuklearna elektrarna Krško ter Eles.