Na Holmcu ni bilo zločina

Slovensko vrhovno državno tožilstvo se je danes odzvalo na obtožbe iz Srbije, da naj bi bil leta 1991 med osamosvojitveno vojno v Sloveniji pri bojih na mejnem prehodu Holmec storjen vojni zločin. Kot so poudarili na uradu generalne državne tožilke, je že leta 1991 pristojni državni tožilec ugotovil, da med boji na Holmcu ni bilo suma kaznivih dejanj, enako pa je leta 1999 ugotovila tudi skupina državnih tožilcev za posebne zadeve.

Predsednica Helsinškega monitorja Slovenije (HMS) Neva Miklavčič Predan je sicer v minulih dneh z obtožbami, da je bil na Holmcu leta 1991 "storjen verjetno prvi vojni zločin na območju nekdanje Jugoslavije" znova razburkala javnost, tokrat predvsem srbsko. Srbsko tožilstvo je začelo tudi predkazenski postopek za primer Holmec in sicer na podlagi videoposnetka avstrijske televizije ORF, ki prikazuje, kako slovenske sile na mejnem prehodu Holmec streljajo na vojake nekdanje jugoslovanske vojske (JLA), ki so se predajali z belimi zastavami. Ni sicer jasno, proti komu je srbsko tožilstvo sprožilo predkazenski postopek.

Beograjski dnevnik Blic trdi, da je bilo v Sloveniji med vojno junija 1991 umorjenih 47 pripadnikov JLA. Po dokumentih Komiteja za vojne zločine pri srbskem pravosodnem ministrstvu, naj bi bilo med vojno v Sloveniji umorjenih 47 vojakov nekdanje JLA, največ Srbov, pa tudi drugih narodnosti, Hrtvatov, Bošnjakov, Albancev in celo Slovencev, piše Blic. Večina ubitih naj bi bila starih med 18 in 22 leti. Nekateri naj bi umrli, ker jim niso pravočasno nudili medicinske pomoči.

V uradu generalne državne tožilke Barbare Brezigar so potrdili, da je okrožno državno tožilstvo v Ljubljani v zvezi z obtožbami o domnevnih vojnih zločinih med osamosvojitveno vojno v Sloveniji novembra 2004 proti Miklavčič Predanovi na okrožnem sodišču v Ljubljani vložilo obtožbo zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Miklavčičeva je 28. maja 2003 na tiskovni konferenci HMS slovenskim policistom in vojakom očitala storitev vojnega zločina na mejnem prehodu Holmec. Na generalnem državnem tožilstvu poudarjajo, da je Miklavčičeva očitala vojne zločine, "čeprav je bil primer raziskan in je bilo ugotovljeno, da ni suma, da bi policisti in vojaki storili kaznivo dejanje."

Zlatko Halilovič: 'Nihče ni bil zadet iz bližine'

Za komentar dogajanja smo zaprosili tudi Zlatka Haliloviča iz združenja policisjkih veteranskih društev SEVER, ki je bil tudi udeleženec spopadov na Holmcu. "S tem, ko nekdo pošilja neke posnetke drugi državi, očitno želi internacionalizirati problem, ki so ga slovenski pravosodni organi dvakrat temeljito preverili in raziskali in kjer je bilo utemeljeno ugotovljeno, da ne gre za nikakršna dejstva ali okoliščine, ki bi kakorkoli napeljevale na vojne zločine," je najnovejše dogajanje v zvezi s Holmcom komentiral Halilovič.

Kot je dejal v izjavi za 24ur.com je bil o vseh podrobnostih spopada obveščen tudi preiskovalni sodnik. "O vseh dogodkih na mednarodnem mejnem prehodu Holmec je bil za vsako minuto, za vsak strel obveščen preiskovalni sodnik Bizjak Marko iz mariborskega sodišča. Na podlagi tega je bil opravljeni ogled kraja oboroženega spopada in narejena temeljita poročila. O vseh mrtvih slovenskih policistih in vojakih JLA s spopada na Holmcu so bila narejena obdukcijska spričevala. Iz vseh izhaja, da so padli na položajih oziroma da so bili zadeti iz večje razdalje. Nihče ni bil zadet iz bližine."

Na očitke, da so vojaki JLA umirali, ker jim ni bila nudena ali omogočena pravočasna prva pomoč, pa Halilovič pravi, da je prav hitro nudenje prve pomoči ne le policistom, pač pa tudi vojakom JLA bil eden izmed razlogov, da se je bitka končala hitreje, kot bi se sicer. "Vojaki niso mogli verjeti, da bomo tudi ponje poslali reševalna vozila. Bili so zaprepadeni, so povedali v kasnejših razgovorih. Bili so namreč preveč indoktrinirani, saj so sprva celo mislili, da jih je napadel sovražnik iz tujine. In tudi to je bil eden izmed dejavnikov, ki je pripomogel k temu, da se je bitka končala hitreje, kot bi se sicer," je dejal Halilovič.

Združenje SEVER za Koroško ostro zavrača očitke

Oglasilo se je tudi Policijsko veteransko društvo SEVER za Koroško, ki v pismu za javnost zavrača 'senzacionalistične, zlasti pa neutemeljene in nekompetentne izjave Helsinškega monitorja Slovenije, ki ga pooseblja gospa Neva Miklavčič Predan, ki svoja stališča poskuša uveljaviti na način, da organom tuje države posreduje povsem nepreverjene in neresnične izjave o dogodkih, ki so povezani z osamosvojitvijo Republike Slovenije in obrambo MMP Holmec, ki so ga z orožjem nameravali zavzeti pripadniki okupatorske JA.'

V pismu člani združenja izražajo čudenje, da se Miklavčič Predanova nikoli ni pojavila med koroškimi veterani, od katerih bi lahko dobila 'konkretne odgovore in dokaze o poteku bojev za mejni prehod Holmec'. Predanovi tako očitajo, da je njeno vedenje o dogodkih očitno skromno in enostransko.

"Pomembno dejstvo je, da so trije pripadniki JA, kot tudi rezervna miličnika, bili smrtno ranjeni v zgodnjih jutranjih urah - med oboroženim spopadom, ki ga je začela JA, umrli pripadniki JA pa niso bili med tistimi, ki so se mnogo pozneje in samoiniciativno poskušali predati, kar so pozneje tudi dejansko storili. Omenjena skupina pripadnikov JA se je sama odločila za poskus predaje v času, ko so še potekali spopadi, ki jih je še tudi takrat inicirala JA, ker se vodstvo njihove enote nikakor ni hotelo predati in je predajo celo prepovedalo svojim podrejenim – tudi tistim, ki so vidni na video posnetkih avstrijske televizije.

Ključno dejstvo pa je, da so v skupini na video posnetkih prikazanih pripadnikih JA bili tudi Slovenci, s katerimi so bili po spopadih opravljeni pogovori, ko so bile tudi ugotovljene vse okoliščine glede tega poskusa predaje, zlasti pa je bilo ugotovljeno, da je ta skupinski poskus predaje, pri katerem ni bil nihče ranjen, še manj pa ubit, bil izveden brez vednosti vodstva enote JA, ki je še vedno vzpodbujalo in izvajalo oborožen napad na mejni prehod," so v pismu še zapisali v združenju SEVER za Koroško.

Začeli predkazenski postopek

Časnik Blic v današnji izdaji nadaljuje zgodbo o domnevnem vojnem zločinu na mejnem prehodu Holmec, kjer naj bi slovenske sile ustrelile tri pripadnike nekdanje jugoslovanske vojske (JLA). Tokrat je objavil izjave njihovih svojcev. Srbsko tožilstvo za vojne zločine je v sredo potrdilo navedbe Blica, da je začelo predkazenski postopek za primer Holmec na podlagi videoposnetka uboja treh vojakov tedanje JLA leta 1991. Slovenija sicer vztraja, da v primeru Holmec ni šlo za vojne zločine.

Kot so v sredo poročali srbski mediji, je tiskovni predstavnik tožilstva Bruno Vekarić posnetek avstrijske televizije ORF, na katerem slovenske sile na mejnem prehodu Holmec streljajo na vojake, ki so se predajali z belimi zastavami, označil kot "dramatičen" prikaz verjetno prvega vojnega zločina v vojnah na območju nekdanje Jugoslavije.

Vekarić v izjavah za srbsko tiskovno agencijo Beta in tiskovno agencija SČG Tanjug ni povedal, proti komu so sprožili predkazenski postopek. Kot je v sredo napisal dnevnik Blic, je tožilstvo dobilo sporni posnetek avstrijske televizije od predsednice Helsinškega monitorja Slovenije (HMS) Neve Miklavčič Predan.

Beograjski časnik je poleg tega zatrdil, da je HMS zvedel za ime enega veterana slovenske teritorialne obrambe, ki naj bi sodeloval v zločinu, vendar njegovega imena v javnosti niso objavili, ker nimajo dokazov.

Blic v današnji izdaji piše, da so bili na mejnem prehodu Holmec 28. junija 1991 ustreljeni 18-letni Zoran Ješić, 19-letni Goran Maletić in Antonij Šimonjić. Ješićevi in Maletićevi svojci so v pogovoru za beograjski časnik med drugim povedali, da nikoli niso dobili uradnega pojasnila o vzrokih za smrt Zorana oziroma Gorana.

Predsednica HMS pa je za Blic zatrdila, da se z umorom treh pripadnikov JLA ukvarja tudi tožilstvo v Ljubljani in da razpolaga z indici, kdo je akter tega zločina, vendar ga slovenske oblasti nočejo aretirati. Kot je povedala, je Goran Miletić, ki so ga ustrelili na prehodu Holmec, umrl zato, ker ni dobil zdravniške pomoči.