Mobilno telefonijo bo javni upravi zagotavljal Telemach

Ministrstvo za javno upravo je za storitve mobilne telefonije, nakup mobilnih aparatov (sklop 1), storitve prenosa podatkov z uporabo omrežja mobilnega operaterja in nakup opreme za prenos podatkov (sklop 2) izbrala operaterja Telemach. Storitve iz sklopa 1 bodo oddane za obdobje od 11. februarja letos do 11. februarja 2025, storitve iz sklopa 2 pa za obdobje od 15. aprila letos do 15. aprila 2025, so povedali na ministrstvu.

Odločitev o oddaji naročila je bila na portalu javnih naročil objavljena 9. novembra lani. Sklop 1 bo oddan za 265 naročnikov, v njem bo predvidoma 19.437 uporabniških razmerij, sklop 2 pa za 168 naročnikov in 8273 uporabniških razmerij. Cena za triletno obdobje za sklop 1 bo 6,5 milijona evrov, za sklop 2 pa nekaj manj kot 72.000 evrov.

Ministrstvo storitve najema vsaka tri leta. V iztekajočem se obdobju je storitve za sklop 1 najemalo za 238 naročnikov in skupno 13.690 uporabniških razmerij po ceni 2,2 milijona evrov z DDV, za sklop 2 pa za 146 naročnikov in 7918 uporabniških razmerij po ceni okoli 455.000 evrov z DDV, so pojasnili. Ponudbi za naslednje triletno obdobje sta oddala tudi Telekom Slovenije in A1 Slovenija. Telekom je storitve sklopa 1 ponudil za 11,9 milijona evrov in storitve sklopa 2 za okoli 491.500 evrov, A1 pa storitve sklopa 1 za 13,5 milijona evrov in storitve sklopa 2 za nekaj več kot 82.000 evrov.

Ministrstvo je po poročanju časnika Finance iz minulega tedna ponudbi A1 in Telekoma izločilo kot nedopustni, saj sta presegali ocenjeno vrednost naročila in zagotovljena sredstva. Oba sta na odločitev ministrstva vložila revizijski zahtevek; oba je državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljena, konec decembra Telekomovega, januarja pa še zahtevek A1, je poročal časnik. Ponudnika lahko v 30 dneh vložita tožbo na upravno sodišče.

Odločitve glede morebitne sprožitve upravnega spora še niso sprejeli

V Telekomu Slovenije so povedali, da odločitve glede morebitne sprožitve upravnega spora še niso sprejeli. Kot pravijo, so ministrstvo že med razpisom opozarjali, da razpis temelji na izhodiščih izpred treh oz. šestih let, "kar za največjega naročnika v državi, ki bi moral spodbujati razvoj in uporabo najsodobnejših tehnoloških rešitev, po našem mnenju ni primerno".

"Telekomunikacije so namreč v tem obdobju tehnološko in razvojno pomembno napredovale. Menimo, da je ponujena cena izbranega ponudnika pod lastno ceno. V Telekomu Slovenije smo oddali cenovno zelo ugodno ponudbo, v okviru katere bi naročnik oz. njegovi uporabniki imeli na voljo najboljše omrežje in najsodobnejše komunikacijske storitve; nenazadnje je tudi pandemija dodatno izpostavila pomen zanesljivih, hitrih in varnih komunikacij in sodobne infrastrukture," dodajajo v Telekomu.

V A1 Slovenija so povedali, da odločitve o morebitnih nadaljnjih korakih še niso sprejeli. Tudi oni pravijo, da "razpisni pogoji ponekod ne sledijo aktualnim trendom v telekomunikacijah in zato obstaja tveganje, da bodo nekateri uporabniki to občutili kot pomanjkljivost". Morebiti sprožen upravni spor sicer na pravnomočnost odločitve o oddaji naročila (ta je za posamezen sklop postala pravnomočna z dnem sprejema odločitve državne revizijske komisije) ne vpliva, so pojasnili na ministrstvu.

Ministrstvo glede razpisnih pogojev pravi, da se ti med drugim nanašajo na odstotek pokritosti prebivalstva, odstotek pokritosti ozemlja Slovenije, omogočanje vzpostavljanja internetnih povezav in paketnega prenosa podatkov v domačem omrežju v določenih tehnologijah, že sklenjeno število naročniških razmerij, že sklenjene pogodbe za predmetne storitve in zagotavljanje gostovanja v določenih državah.

Zahteve za nudenje tehnologije 5G v razpisu ni bilo. "V predmetnem naročilu se ne naroča konkretnih storitev omrežja, ampak uporabo storitev mobilne telefonije. 5G je tehnologija, ki pa jo naročnik lahko uporablja, saj mora izbrani ponudnik vse storitve, ki so predmet javnega naročila, omogočati z najnaprednejšo tehnologijo, ki jo ima, kar vključuje VoLTE, VoWiFi, tehnologije omrežja 5G in tehnologije naslednjih generacij omrežij, vedno, ko je to mogoče," pojasnjujejo. Dodajajo, da bi, če bi bila zahteva po 5G v času razpisa vključena med minimalne tehnične zahteve, s tem kršili temeljna načela javnega naročanja, kot so načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. "Cena ni bila edini kriterij za izbor, temveč tudi tehnične zahteve, v merilu pa tudi število lokacij lastnih baznih postaj v Republiki Sloveniji," pravijo.