Razvojna agenda 2030 je jasna – nikogar ne smemo pustiti samega, je spomnil Antonio Guterres. Kljub temu pa so po njegovih besedah tisti s težavami v duševnem zdravju še vedno potisnjeni na družbeno obrobje. Zdrave družbe bolj vključujejo duševno zdravje v splošni sistem zdravstva in sociale, je opozoril.
Starši in učitelji lahko veliko pripomorejo k temu, da otroci in mladostniki pridobijo ustrezna znanja za soočanje z vsakdanjimi izzivi v šoli in doma, je opomnila Svetovna zdravstvena organizacija. Preventiva pa se po njihovem opozorilu začne že s prepoznavanjem prvih znakov duševnih težav.
Generacija mladih pogosto doživlja stres
Za današnjo generacijo mladih je značilno pogosto doživljanje stresa. Imajo občutke negotovosti, so zaskrbljeni ter socialno in psihološko ranljivi, so izpostavili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Tradicionalnim oblikam nasilja in trpinčenja so se pridružile njihove spletne oblike. Vse več je zasvojenosti z video igrami in družbenimi omrežji. Mladostniki slabo prenašajo konflikte in notranje nezadovoljstvo, pojavljajo pa se nove oblike socialnih fobij, anksioznosti in nemira, so dodali na NIJZ.
Na primarni in sekundarni ravni se je število prvih obiskov otrok in mladostnikov zelo povečalo zaradi duševnih in vedenjskih motenj. V obdobju od leta 2008 do leta 2015 jih je bilo na primarni ravni več za četrtino, na sekundarni pa za nekaj manj kot tri četrtine.
Zaskrbljujoča vse večja poraba zdravil pri mlajših od 20 let
Po opozorilu NIJZ je zaskrbljujoča tudi vse večja poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri mlajših od 20 let, saj se je od leta 2008 do 2015 povečala za polovico. Vzroki za težave so bile podobno kot pri odraslih reakcije na hud stres in prilagoditvene motnje, druge anksiozne motnje, depresivne epizode in motnje hranjenja.
NIJZ bo danes v Ljubljani organiziral okroglo mizo o izzivih sodobnega časa, še zlasti pri prepoznavanju in preprečevanju duševnih stisk otrok in mladostnikov. V okviru programa za več znanja o motnjah razpoloženja OMRA pa bodo prav tako v Ljubljani potekala predavanja in delavnice, povezane s stresom in motnjami razpoloženja.
Namen svetovnega dneva duševnega zdravja je opozoriti širšo javnost na duševne težave in bolezni ter na problematiko, povezano z njimi. Prvič so ga obeležili leta 1992 na pobudo nevladne Svetovne federacije za duševno zdravje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.