O bioterorizmu je dandanes manj govora, kar pa na žalost ne pomeni, da te nevarnosti ni. Harry Smith, ugledni britanski mikrobiolog, ki se udeležuje evropskega kongresa mikrobiologov v Ljubljani, je dejal, da je precej enostavno in poceni priti do bakterij vraničnega prisada znanega tudi kot antrax. "Pri črnih kozah je zadeva drugačna, saj bi potrebovali posebno opremo in neko specializirano izobrazbo," je pojasnil Smith.
Prav pisma z bakterijami vraničnega prisada so lani in predlani v ZDA povzročila največ preplaha pred bioterorizmom, saj so državo, ki je po enajstem septembru še prihajala k sebi, ujela popolnoma nepripravljeno. "Vem, da so nekako v zadnjem letu Američani strnili vrste in se zelo dobro pripravili na morebitni biološki napad," je trenutno pripravljenost ZDA na bioterorizem pojasnil Smith.
Nevarnost bioterorizma sicer obstaja že dlje časa. Pred dvajsetimi leti so se ti toksini in mikroorganizmi pojavljali le v naravi. "Z genskim inženiringom je mogoče povečati število teh orožij, zato so nevarnejša," dodaja Smith. Popolne zaščite ni, to priznavajo tudi strokovnjaki. Nemogoče je namreč imeti cepiva za vsa biološka orožja in za vse ljudi. Poleg tega pa veliko cepiv sploh še niso razvili – iz povsem ekonomskih razlogov. "Farmacevtske družbe zanimajo samo bolezni, ki prizadenejo veliko ljudi, zato da prodajo čim več zdravil. Sedaj, na primer, potrebujemo zdravilo za črne koze," politiko farmacevtov pojasnjuje Smith.