Mesić: Ne ovira nas Slovenija

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes dejal, da Slovenija ni največja ovira hrvaškim pogajanjem z EU, ampak dejstvo, da Hrvaška ni odprla dovolj pogajalskih poglavij, tista ki jih je odprla, pa ni zaključila. Hrvaški premier Sanader je v ponedeljek namigoval na Slovenijo kot glavno oviro za hrvaška pogajanja z EU.

"V kolikšni meri je na omenjeno vplivala Slovenija, lahko vprašate našega pogajalca, medtem pa nam mora biti jasno, da imamo s Slovenijo dobre odnose z izjemo nekaj odprtih vprašanj," je dejal Mesić novinarjem po današnji zagrebški konferenci o inovativnosti.

Dodal je, da mora Hrvaška začeti s Slovenijo pogovore o odprtih vprašanjih in pogledati, kaj je treba storiti, da bodo odnosi dobri, kot so bili v preteklosti. Potrebno se je usesti za mizo, ne pa da hrvaški pogajalec trikrat zahteva pogovore in ne uspe priti do pogajalcev na drugi strani, je še dejal Mesić.

"Ne gre za blokado. Gre enostavno za povsem razumljiva stališča Slovenije, da se na tem področju položaj države ne more poslabšati, zdaj ko smo člani EU, glede na stanje, kakršno je bilo." Tako se je premier Janez Janša odzval na besede hrvaškega premiera Iva Sanaderja, da "ena od članic EU" blokira hrvaška predpristopna pogajanja.

Kot je v komentarju na ponedeljkovo izjavo Sanaderja, češ da ena od članic EU od leta 2006 blokira hrvaška predpristopna pogajanja, in namigovanja, da bi to lahko bila Slovenija, še povedal Janša, se je ta izjava konkretno nanašala na poglavje o ribištvu.

Problem je področje ribištva

Po Janševih besedah je "tukaj problem". Kot je dejal, je bilo stanje na področju ribištva, ki je veljalo pred vstopom Slovenije v EU, definirano z maloobmejnim sporazumom s Hrvaško. Ta je določal skupno ribolovno območje v Jadranskem morju z dodatkom, da določitev te cone ne prejudicira meje med državama na morju.

"Ta rešitev je bila ugodna za obe državi. Bila je sprejeta in ratificirana v parlamentih obeh držav, vendar je z vstopom Slovenije v Unijo področje ribištva postalo skupna stvar EU, in od takrat mora Hrvaška doreči to področje na relaciji Zagreb - Bruselj," je opozoril premier.

"Znotraj stališč, ki se gradijo v EU, je pomembno tudi stališče Slovenija, ker je predvsem Slovenija tista, ki je naletela na novo situacijo. Za Slovenijo bi bilo naravnost absurdno, če bi pristala na neko ureditev, ki bi bila za državo manj ugodna, kot je bila ureditev, ki je veljala pred vstopom v Evropsko unijo," je dejal in nadaljeval, da to razumejo tudi vsi ostali partnerji znotraj Unije.

"Zdaj je na tem, da se poišče rešitev, ki bi bila enaka, kot je bila v maloobmejnem sporazumu, ali približno taka, ki bi bila sprejemljiva za obe državi. Ne gre za blokado. Gre enostavno za povsem razumljiva stališča Slovenije, da se na tem področju položaj države ne more poslabšati, zdaj ko smo člani EU, glede na stanje kakršno je bilo," je še pojasnil Janša.

O možnosti srečanja s Sanaderjem je povedal, da sta bila tudi po volitvah na Hrvaškem večkrat v stikih. Dogovorila sta se, da do srečanja pride takoj, ko bo Hrvaška imela predlog za rešitev situacije. "Seveda ne bi šlo samo za srečanje na relaciji Ljubljana-Zagreb, ampak za srečanje v sestavi v okviru katere je bil dosežen dogovor junija 2004, se pravi s sodelovanjem Evropske komisije in Italije," je povedal Janša.

Kot je še poudaril, ta dogovor ne zadeva samo Slovenije, Italije in Evropske komisije, ampak vse članice EU. "Hrvaška se je tam obvezala, ta obveza je prišla v številne pristopne dokumente te države, da zaščitna ekološko-ribolovna cona ne velja za države članice Unije. Teh držav pa je v tem trenutku 27," je povedal.