'Sistem zapiranja ceste ob burji ni življenjski'

Na Direkciji RS za ceste so se odzvali na besede poveljnika ajdovske civilne zaščite Igorja Benka, ki je dejal, da je eden od merilnikov hitrosti burje poškodovan. Po njegovih besedah vetrnica poškodovanega stebra ni v pravem naklonu in tako posreduje napačne podatke. "Navedbe, da zaradi poškodovanega stebra merilnik ne deluje pravilno, so napačne," pravijo na direkciji. Dodajajo, da so delovanje merilnika dodatno preverili tudi z ročnimi merilniki, ki so izmerili enake hitrosti.

Benko je sicer v torek opozoril, da je merilnik, ki ima poškodovan steber, na regionalni cesti tisti dan pokazal izmerek okoli 150 kilometrov na uro. Z direkcije pa so nam posredovali graf, ki kaže, kakšne vrednosti je posamezni merilnik zabeležil 6. marca. Iz grafa je razvidno, da merilnik Podnanos 2, katerega steber je poškodovan, tistega dne ni zabeležil posebno močnih sunkov burje. Močan sunek je zabeležil drug merilnik, merilnik Podnanos.

Dodatno pa na direkciji  pojasnjujejo, da ne gre primerjati vrednosti, ki jih izmerijo na hitri cesti in ki jih izmerijo na regionalni. Benko je namreč izpostavil, da merilniki na hitri cesti niso izmerili tako visokih vrednosti kot merilnik na regionalni cesti. Kot razlagajo na direkciji, je vsak upravljavec merilnike namestil tam, kjer je izpostavljenost sunkom vetra najvišja. "Zato je logično, da kažejo povsem drugačno stanje," pravijo na direkciji. "To posledično pomeni tudi, da je na hitri cesti vzpostavljen drugačen režim omejitev kot na regionalni cesti," pravijo na direkciji.

60 minut vidimo podatek najmočnejšega sunka

Direkcija za ceste pri ministrstvu za infrastrukturo in prostor pa so pojasnili, da je v sistem Burja vključenih sedem merilnih mest, in sicer na mestih, na katerih beležijo najmočnejše sunke. Praksa je pokazala, da tovornjake prevračajo trisekundni sunki, hitrejši od 130 kilometrov na uro. Pogosto takim sunkom v razmaku od 30 do 45 minut sledijo približno enako močni sunki, zato semaforji o jakosti burje najmočnejši sunek prikazujejo nadaljnjih 60 minut. Kar ne pomeni, da v tistem trenutku, ko semafor opazimo tam tudi piha veter z močjo, ki jo navaja semafor, opozarja pa, da bi se lahko v kratkem zgodil tak sunek.

Direkcija v sodelovanju z Darsom, predstavniki Uprave za zaščito in reševanje, policijo in koncesionarjem pogovarja o tem, kako izboljšati sistem in tovorna vozila izločiti pravočasno in s tem preprečiti morebitne pobege teh vozil. O tem, kako določiti območja, za katera bi veljala prepoved vožnje in kako preprečiti, da bi se na tem območju kopičila tovorna vozila, ki bi onemogočala vožnjo vozilom, za katere prepoved ne bi veljala, se pogovarjajo tudi s predstavniki tamkajšnjih prebivalcev. Dodajajo še, da direkcija za ceste skupaj z Darsom usklajujeta izločanje tovornih vozil.

Želijo spremembe pri režimu zapiranja regionalne ceste

Ravno pri režimu omejitev na regionalni cesti pa imajo v civilni zaščiti največ pripomb. Benko je namreč za 24ur.com dejal, da sistem zapiranja ni življenjski. Že en močan sunek zapre cesto za eno uro, ob tem pa so po Benkovih besedah prometni znaki, ki prepovedujejo nadaljevanje vožnje, postavljeni na mestih, kjer tovornjaki in avtobusi ne morejo obrniti. "Hrvati imajo tam, kjer imajo takšne znake, parkirišče. Ker ne moreš kar sredi ceste ustaviti," je dejal Benko. Razložil je, da so dva znaka v Ajdovščini ter po en v Vipavi, Podnanosu in na Razdrtem postavljeni na neprimernem mestu.

Predlagajo tudi, da bi regionalno cesto zapirali po sektorjih – od Sela do Ajdovščine, od Ajdovščine do Vipave, od Vipave do Podnanosa in od Podnanosa do Razdrtega.  "Sem za to, da se sistem poenoti in da dobimo pravilnik o zapiranju ceste," je dejal Benko.

Po Benkovih besedah je moteče tudi to, da na teh znakih piše tudi, koliko kilometrov na uro piha. "Znaki ne kažejo, koliko dejansko piha na tistem mestu, ampak eno uro kažejo najmočnejši sunek," je dejal Benko in pri tem opozoril, da nikjer v predpisih ni napisano, da bi morala moč sunkov burje pisati na teh znakih. "V ajdovski civilni zaščiti smo za to, da se to ugasne," je dejal.

Poškodovani merilnik je izvzet iz sistema

Na direkciji za ceste so že odgovorili tudi na vprašanje, zakaj eden izmed merilnikov ne kaže dejanske moči vetra in je prikazana hitrost vetra večja od dejanske. Pojasnili so, da se je na steber, na katerem je nameščen merilnik, zaradi sunka burje naslonilo tovorno vozilo. Treba je učvrstiti temelje stebra, to pa bodo storili, ko jim bo to omogočalo vreme. Merilnik sicer deluje, a zaradi razmajanega stojala ni kazal pravih vrednosti in so ga zato začasno izključili iz sistema. Sicer meritve opravlja tudi zdaj, pri odločanju pa teh meritev ne upoštevajo.

Nadzorni center za te meritve deluje sicer neprenehoma, vzdrževalec pa preventivne preglede in teste merilnikov opravlja vsak mesec, v času močne burje pa tudi pogosteje. Hkrati opozarjajo, da bi se morali bolj dosledno državi opozoril in prepovedi, ki so v veljavi. Predvsem tujci pogosto ne razumejo, da je omejitev vzpostavljena zaradi njihove varnosti.

Dodajajo tudi, da le zaradi enega samega sunka burlje ne zapirajo prometa, temveč to storijo na podlagi več zaporednih meritev na več merilnikih, ki so postavljeni vzdolž Vipavske doline.

Hkrati so dodali, da so že opravljene študije in meritve, na podlagi katerih bodo celotno traso razdelili na manjše cone in s tem prisluhnili želji lokalnega prebivalstva.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!