Potem ko so včeraj policisti izpustili osem od devetih oseb, so pred preiskovalnega sodnika včeraj ponoči pripeljali še Vinka Merca, vodjo občinskega oddelka za okolje in prostor. Po neuradnih podatkih naj bi ga sumili okoriščanja pri izdajanju gradbenih dovoljenj. Merca so ponoči tako iz ptujske policijske postaje, kjer je preživel prejšnjo noč, prepeljali pred preiskovalnega sodnika, ki je zanj do zaslišanja odredil sodno pridržanje. Sodnik je po zaslišanju zanj odredil pripor iz dveh razlogov, in sicer možnosti vplivanja na priče in ponovitvene nevarnosti. Njegov odvetnik Viktor Osim sicer razlogov za pripor, kot je dejal včeraj, ne vidi.
Večer pa poroča, da v Mariboru ni bila nobena skrivnost, da naj bi Merc jemal podkupnino. Kriminalisti so s prisluškovanjem Merčevega telefona in telefona Blaža Mlinariča ugotovili, da je Merc v zameno za ugodnejši nakup stanovanj v Magdaleni in na Ruški cesti posredoval v postopkih za gradnjo objekta Centrum. Odvetnik Osim je prepričan, da bo vse očitane zadeve ovrgel. ''Smešno je, da policija popust za stanovanje označi za korist,'' je povedal za Večer.
Direktor Upravne enote Maribor Željko Vogrin govoric o domnevni Merčevi korupciji ni zanikal. ''Če je kdo omenil, da se na oddelku dogajajo čudne stvari, sem dejal, naj prizadeti pridejo do mene. Na osnovi govoric je težko ukrepati,'' je povedal za Večer. Vogrin je še napovedal, da bo zagovoru uradnika Merca prisluhnil najpozneje v 30 dneh, ko mu bodo izrekli prepoved opravljanja dela in uvedli postopek izredne odpovedi delovnega razmerja.
Spomnimo, da so v sredo kriminalisti med obsežno preiskavo začasno pridržali devet ljudi, med njimi tudi mariborskega župana Franca Kanglerja. Deveterico sumijo, da si je nezakonito pridobila več kot pet milijonov evrov. Sumi se navezujejo na nepravilnosti pri prometu z nepremičninami in izvajanju številnih gradbenih projektov, ki so jih v zadnjih letih izvajali na območju Maribora in v katerih so sodelovali različni predstavniki lokalne skupnosti, organov državne uprave in gospodarskih družb.
Policija preiskala Kanglerjevo posestvo
V sredo so policisti in kriminalisti prišli na posestvo župana Kanglerja in opravili hišno preiskavo. Znano je, da ima Kangler posest v Zimici v občini Duplek, hiša z 250 kvadratnimi metri in z gospodarskim poslopjem pa je njegov dejanski dom, četudi ima stalno prebivališče prijavljeno v stanovanjskem bloku na Pohorski ulici 31, ki ga je pred leti zgradil MTB.
Po poročanju Dnevnika je Kangler pred lanskimi lokalnimi volitvami, ko ga je časnik Finance vprašal, koliko so vredne njegove nepremičnine, dejal, da je ''solastnik majhnega posestva s pripadajočimi zemljišči, solastnik dveh stanovanj. Vrednosti ne poznam. Sem tudi solastnik apartmaja v Sloveniji, vrednost apartmaja je okoli 80.000 evrov". Takrat je tudi povedal, da njegova neto plača znaša 2387,90 evra.
A Kangler je očitno pozabil omeniti, da ima v lasti še eno nepremičnino. Večer namreč piše, da ima Kangler v lasti še en objekt v Smrečnem v Slovenski Bistrici. Dnevnik je sicer 'skrivnostno Kanglerjevo posest' postavil v osrčje pohorskih pragozdov, v bližini slapa Šumik. Dnevnik piše, da so bili trije objekti, od katerih je eden pred leti pogorel, do leta 2009 v lasti Gozdnega gospodarstva Maribor. 23. januarja 2009 je Kangler sprožil vpis lastništva, ki mu ga je pristojno sodišče dovolilo 19. marca 2009. Na parceli, veliki 1508 kvadratnih metrov, je manjša hiška in približno 170 kvadratnih metrov veliko stanovanjsko poslopje, ki je trenutno v fazi prenove.
Za komentar smo vprašali tudi župana Kanglerja, ki je dejal, da bo svoj komentar sporočil v ponedeljek.
Kaj so razkrili prisluhi?
Policija je dokaze proti Kanglerju zbirala tudi s pomočjo prisluškovanja. Tako je ujela pogovor med Kanglerjem in Marjanom Pintarjem iz družbe Konstruktor, v katerem je Kangler, po dodelitvi del za lutkovno gledališče družbi MTB, na Pintarjevo vprašanje, če misli, da bo vse življenje odplačeval dolgove, odgovoril, da je bil dolg poplačan z lutkovnim gledališčem, potem pa bo vse teklo normalno naprej.
Kresalova: Kanglerjeve trditve so grda laž
Na trditve mariborskega župana Franca Kanglerja, da naj bi ga predsednik mestnega odbora LDS obvestil, da je Katarina Kresal ob obisku Maribora naročila Kanglerjevo aretacijo, se je odzvala predsednica LDS. ''Trditve so grda laž. Razumem jih kot del obrambne taktike župana, nad katerim visijo sumi storitve 15 kaznivih dejanj in nekdanjega predsednika mestnega odbora LDS, ki je tudi med preiskovanci in ima očitno dobre razloge, da širi tovrstne manipulacije,'' je zapisala Kresalova v sporočilu za javnost.
Kot dodaja, ''nobena še tako velika teorija zarote ne more zakriti kaznivih dejanj, zato je treba omogočiti organom preiskovanja in pregona, da navkljub takim populističnim pritiskom v miru opravijo svoje delo. Kot ministrica nisem seznanjena s podrobnostmi preiskav in nimam pristojnosti usmerjanja ali vodenja posameznih policijskih preiskav''.
Notranja ministrica je še zapisala, da takšna lahkotnost obtožb, kot smo jim vedno znova priča pri osumljencih, ''ne pomeni samo zaničevanja mene osebno, temveč predvsem številnih kriminalistov, tožilcev in sodnikov, ki vodijo odkrivanje in pregon kaznivih dejanj. Tudi zaradi takšnih izjav je zaupanje ljudi v delovanje pravne države omajano.''
'Gre za politični konstrukt'
V svetniški skupini Županove liste in Slovenske ljudske stranke Mestne občine Maribor so presenečeni nad zadnjimi dogodki, ki letijo na očitke vodstvu mestne občine Maribor in občinske uprave zaradi uspešno izpeljanih projektov v preteklem mandatu. Kot ocenjujejo, vsi indici kažejo na to, da gre za konstrukt in politični pritisk na mesto ter njegove projekte.
Ministrico Kresalovo zato sprašujejo, kako je mogoče, da v tako obširni politični akciji sodeluje kriminalist PU Maribor, ki je v času zadnjih lokalnih volitev aktivno spremljal županskega kandidata Zaresa Gregorja Jagra na predvolilnih srečanjih in shodih. ''Spoštovana gospa ministrica, ali se vam zdi primerno, da zoper župana Franca Kanglerja in ostale uradnike MOM sodelujejo takšni kriminalisti, ki so bili pred lokalnimi volitvami aktivno vključeni pri drugi politični opciji?'' sprašujejo.
''Ustava Republike Slovenije v 42. členu sicer določa, da poklicni pripadniki obrambnih sil in policije ne smejo biti člani političnih strank, to pa ne pomeni, da se policisti ne smejo družiti s člani političnih strank, političnimi funkcionarji ali drugimi posamezniki. Policija tudi ne spremlja življenja policistov v njihovem privatnem času, če ti pri tem ne kršijo pozitivne zakonodaje ali policijskega kodeksa. Pomembno je, da slednji svoje policijsko delo opravljajo odgovorno in zakonito,'' so v odgovoru zapisali na PU Maribor.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.