Simon Maljevac, državni sekretar na MDDSZ in kandidat za ministra za solidarno prihodnost je v izjavi za javnost zapisal, da danes objavljeno revizijsko poročilo Računskega sodišča, ki je revidiralo izvajanje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 (ReNSP15-25) v obdobju od 1. 1. 2015 in 30. 6. 2021, zelo jasno kaže na potrebo po oblikovanju novega ministrstva, ki bo stanovanjsko politiko postavilo v jedro svojega delovanja. Poročilo poudarja zavezo vlade k oblikovanju delujoče stanovanjske politike, ki si jo je zadala v koalicijski pogodbi in so jo državljani in državljanke jasno potrdili tako na državnozborskih volitvah kot nedavnem referendumu o Zakonu o vladi. 

Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da je bilo delovanje preteklih vlad pri izvajanju stanovanjske politike neučinkovito. S tem so vlade od leta 2015 dalje zgolj nadaljevale trend, ki so ga zastavile že vlade pred njimi. Računsko sodišče je tudi leta 2009 ugotovilo, da je bilo izvajanje takratnega Nacionalnega stanovanjskega programa neučinkovito in da cilji niso bili doseženi. 

Maljevac: Pomanjkljivosti lahko strnemo v štiri ključne točke

Maljevac izpostavlja, da so že v tistem kot tudi v današnjem poročilu opisane podobne pomanjkljivosti, ki jih lahko strnejo v štiri ključne točke. 

Kot navaja, nobena vlada do sedaj ni zagotovila ustreznih virov za izvajanje stanovanjske politike. "Slovenija do sedaj javne stanovanjske gradnje ni ustrezno podprla in je ne financira iz proračuna. To ponazarja tudi dejstva, da je v zadnjih desetih letih Stanovanjski sklad Republike Slovenije iz proračuna prejel manj sredstev, kot jih vsak mesec namenimo za gradnjo in vzdrževanje državnih cest," pravi. 

Maljevac izpostavlja tudi pomanjkanje koordinacije in sodelovanja med različnimi resorji, ki bi se morala izraziti v oblikovanju Sveta za stanovanjsko politiko. 

Navaja, da nobena vlada do sedaj ni zagotovila ustreznega zbiranja, vodenja in urejanja podatkov, ki bi morali biti podlaga za vodenje učinkovitih politik. Odsotnost podatkov kaže, da se nobena vlada do sedaj stanovanjske politike ni lotila na razvojen način, ampak je pomanjkanje podatkov uporabila kot metodo skrivanja lastnega neuspeha.

Izpostavi tudi, da se stanovanjskih politik ni vodilo kot sistematične razvojne politike, ki se jo oblikuje in izvaja skladno z dolgoročnimi načrti, ampak se je vodilo krpanko nepovezanih ukrepov. Vsaka vlada, vsak resor, celo vsak izvajalec je izvajal ukrepe po svoji lastni presoji in skladno s svojimi zmožnostmi, ki pa jih država nikoli ni sistematično koordinirala, usmerjala ali podpirala. Zato se mnogi ukrepi ne izvajajo, če pa se že izvajajo, pa ne dosegajo učinkov. "Takšna politika je izjemno neučinkovita," navaja Maljevac.

Načrtujejo delovanje na treh področjih

"Poročilo Računskega sodišča jasno kaže, da stanovanjske politike ni moč izvajati brez ustreznih virov, močne koordinacije med resorji in ustreznih podatkov. Stanovanjska politika je razvojna politika, zato mora biti zastavljena dolgoročno, predvidljivo, jasno in enotno, s čimer v sistem stanovanjske preskrbe vnaša stabilnost in sistematičnost. To pa lahko zagotovi le država z ustrezno razvojno strategijo in sistemskimi finančnimi viri za razvoj področja," navaja Maljevac. 

Izpostavlja, da so se kot vlada in Ministrstvo za solidarno prihodnost zavezali, da oblikujejo delujočo stanovanjsko politiko. 

Pravi, da je kot prvo ključno oblikovanje stabilnega in robustnega sistema gradnje najemnih stanovanj s strani stanovanjskih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij, ki bo zagotavljal primerno število kakovostnih, dostopnih in varnih stanovanj, drugič je potreben resen pristop k oblikovanju dolgoročne in razvojne stanovanjske politike, kot tretje pa izpostavlja, da je potreben tudi sistematičen pristop k zbiranju, urejanju in vodenju evidenc podatkov.