V reviziji je računsko sodišče preverilo, ali sta vlada in ministrstvo pripravila in sprejela ustrezne podlage za izvajanje stanovanjske politike, kako so se izvajali predvideni projekti, ter na kakšen način je potekalo spremljanje izvajanja in doseganja ciljev. 

Računsko sodišče je ugotovilo, da vlada in ministrstvo nista pripravila in sprejela vseh podlag za učinkovito izvajanje stanovanjske politike, saj nista vzpostavila evidence javnih najemnih stanovanj, ki bi predstavljala podlago za načrtovanje gradenj novih javnih najemnih stanovanj, poleg tega pa ministrstvo ni izvedlo aktivnosti, ki bi omogočile vzpostavitev evidence praznih stanovanj in evidence nelegalnih gradenj, ter ni izvedlo aktivnosti, ki bi po 1. januarju 2018 ohranile popolno evidenco najemnih poslov s stanovanjskimi nepremičninami. 

Ker evidence praznih stanovanj niso vzpostavili, evidenca najemnih poslov pa ni popolna, namen resolucije, da se z ureditvijo teh evidenc vzpostavi podlaga za finančne obremenitve za lastnike nenaseljenih stanovanj in sankcije za lastnike stanovanj, ki ta oddajajo nelegalno, ni bil dosežen, so sporočili z računskega sodišča. Prav tako vlada ni ustanovila Sveta za stanovanjsko politiko kot glavnega telesa za sprejemanje odločitev za izvajanje zastavljenih dolgoročnih ciljev na stanovanjskem področju, ministrstvo pa ni zagotovilo delovanja Stanovanjskega sveta, ki bi spremljal izvajanje resolucije. 

Računsko sodišče je tudi ugotovilo, da vlada in ministrstvo nista pripravila in sprejela vseh predlogov predpisov, njihovih sprememb ali dopolnitev. Ministrstvo je predloga Zakona o urejanju prostora in Gradbenega zakona pripravilo štiri oziroma pet let po rokih, ki so bili načrtovani v resoluciji. Ministrstvo je osnutek novega Stanovanjskega zakona pripravljalo od leta 2017 do leta 2020, priprava pa se ni zaključila, ker je bila v letu 2020 sprejeta odločitev o pripravi sprememb Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona, ta pa ne vsebuje vseh v resoluciji predvidenih sprememb. 

Sredstva za izvedbo nacionalnega stanovanjskega programa je dolžna zagotoviti država, vendar ministrstvo ni pristopilo k pripravi rešitev za vzpostavitev sistemskega vira financiranja resolucije, k temu pa ga ni pozvala niti vlada. Hkrati vlada glede uvedbe davka na nepremičnine ni delovala na način, predviden v resoluciji, v letu 2020 pa je odločila, da ga ne bo uvedla, ugotavlja računsko sodišče, ki še ugotavlja, da stanovanjski sklad projekte iz resolucije financira z lastnimi viri in zadolževanjem. Prenova Strategije prostorskega razvoja Republike Slovenije v obdobju, na katero se nanaša revizija, pa še ni zaključena.

Računsko sodišče je tako ugotovilo, da vlada in ministrstvo pri izvajanju projektov, ki so predvideni v resoluciji, nista bila učinkovita, stanovanjski sklad pa je bil delno učinkovit. "Projekti so se izvajali v okviru naslednjih ukrepov: uresničevanje večje varnosti najemnih razmerij, nova najemninska politika, shema za mlade in zagotovitev pogojev za energetsko prenovo stanovanjskega fonda," so sporočili. 

Pri preveritvi izvajanja ukrepov je računsko sodišče med drugim ugotovilo, da se je javna služba za najemniško upravljanje na stanovanjskem skladu pričela izvajati 1. januarja letos, čeprav je bilo v resoluciji predvideno, da bo vzpostavljena v letu 2016. 

Sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakon ni odpravil neprofitnega najema in subvencij najemnin ter ni uvedel stroškovne najemnine in stanovanjskega dodatka, ki bi moral biti po mnenju računskega sodišča del socialne politike ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in bi moral veljati za vse upravičence do javnih najemnih stanovanj. 

Računsko sodišče je tudi ugotovilo, da je stanovanjski sklad pripravljal poročila o izvajanju stanovanjske politike, kljub temu pa spremljanje izvajanja stanovanjske politike in ugotavljanje doseganja ciljev ni bilo učinkovito, saj vlada in ministrstvo teh nalog nista izvedla učinkovito. Stanovanjski sklad je ministrstvu redno pošiljal letna in polletna poročila, v katerih so bili predstavljeni opisi opravljenega dela in aktivnosti stanovanjskega sklada, vendar ministrstvo, razen od stanovanjskega sklada, od drugih nosilcev aktivnosti ni zbiralo podatkov, potrebnih za učinkovito spremljanje stanja na stanovanjskem področju. 

Ministrstvo je vladi letno poročalo le o izvedenih aktivnostih stanovanjskega sklada in ministrstva, letne informacije za vlado o izvajanju resolucije pa ne vsebujejo podatkov o izvedenih aktivnostih drugih nosilcev resolucije, pojasnjujejo na računskem sodišču. 

V resoluciji je načrtovano, da bo v Sloveniji do leta 2025 na razpolago 33.000 najemnih stanovanj v javni lasti (stanovanja stanovanjskega sklada, občin in občinskih stanovanjskih skladov). Uresničevanje doseganja tega cilja močno zaostaja in ga bo po oceni računskega sodišča težko doseči. Na podlagi pridobljenih podatkov je računsko sodišče ugotovilo, da se je v obdobju od leta 2011 do 30. junija 2021, torej v desetih letih in pol, ocenjeno število najemnih stanovanj v javni lasti povečalo zgolj za 2.748. Ob koncu obdobja, na katero se nanaša revizija, pa je bilo na razpolago 24.263 teh stanovanj. Ob upoštevanju povprečne vrednosti novega stanovanja bi bilo po oceni računskega sodišča za 8.737 manjkajočih stanovanj treba zagotoviti 1.092.125.000 evrov finančnih sredstev – ob predpostavki, da bodo vsa stanovanja pridobljena z izgradnjo in ne v okviru javne službe za najemniško upravljanje. 

Vlada v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni sprejela novega akcijskega načrta za obdobje po letu 2020, saj ga ministrstvo ni pripravilo, poleg tega pa vlada ministrstva ni pozvala k pripravi analize podatkov, na podlagi katere bi ministrstvo pripravilo nov akcijski načrt za obdobje po letu 2020, kot določa resolucija. Na podlagi izvedene revizije računsko sodišče meni, da izvajanje stanovanjske politike v obdobju od 1. januarja 2015 do 30. junija 2021 ni bilo učinkovito. Računsko sodišče je od vlade in ministrstva zahtevalo predložitev odzivnega poročila in jima podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.