Letošnja indeksacija bo znižala vrednosti 760.000 nepremičninam

Med načrtovanimi spremembami za novo sistemsko ureditev obdavčitve nepremičnin je tudi noveliranje zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Po predlogu geodetske uprave ne bi bilo več generalnega vrednotenja na štiri leta z morebitnimi vmesnimi indeksacijami, ampak bi uvedli izračun vrednosti vseh nepremičnin na dve leti.

Med nalogami projektne skupine za izvedbo projekta nove sistemske ureditve nepremičnin, ki jo je vlada skupaj s projektnim svetom za koordinacijo in usmerjanje tega projekta imenovala minuli teden, je priprava predlogov zakonskih sprememb na tem področju, tudi zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Prilagoditve, ki jih zahteva ustavno sodišče

Zakon je treba - če se želi njegov "rezultat", torej pripisano vrednost nepremičnin, uporabiti za davčno osnovo - uskladiti z odločbo ustavnega sodišča iz marca lani, s katero je to razveljavilo zakon o davku na nepremičnine in presodilo tudi, da je zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v delu, ki se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja, v neskladju z ustavo.

Poleg odločbe ustavnega sodišča so med razlogi za spremembo zakona tudi izkušnje z vrednotenjem po sedanjem sistemu, je povedal generalni direktor Geodetske uprave RS (Gurs) Anton Kupic. Strokovni predlog Gursa je, da ne bi bilo več predvideno, da se vsaka štiri leta opravi generalno vrednotenje nepremičnin in vmes letno izvaja indeksacija vrednosti, če se dosežene cene spremenijo za več kot 10 odstotkov, ampak da bi uvedli izračun vrednosti vseh nepremičnin vsaki dve leti na podlagi izboljšanih metodologij.

Kot pravi Kupic, so se namreč že z indeksacijo dejansko približali kalibraciji modelov vrednotenja in s tem skoraj že novemu vrednotenju. Zaenkrat je to le strokovni predlog Gursa; predlog zakonskih sprememb bo pripravil omenjeni projektni svet, predlagatelj pa bo ministrstvo za finance.

Po veljavnem zakonu mora Gurs generalno vrednotenje izvesti na štiri leta. Prvo je bilo opravljeno leta 2011, tako da bi bilo treba v letu 2014 "prenoviti" vseh 21 modelov vrednotenja, na podlagi katerih so izračunali posplošeno tržno vrednost.
Vendar Gurs lani prenove modelov vrednotenja ni izvedel zaradi aktivnega sodelovanja pri obveščanju lastnikov o informativnem izračunu davka na nepremičnine, pomanjkanja kadrov in dolgotrajnih postopkov priprave predlogov modelov vrednotenja, so zapisali v predlogu uredbe o določitvi indeksov vrednosti nepremičnin na dan 31. marec 2014, ki je objavljen med gradivi na spletni strani vlade.

Letos predvidena nova indeksacija, ki bo znižala vrednosti 760.000 nepremičninam

Za letos je tako predvidena nova indeksacija, novega generalnega vrednotenja po obstoječi zakonodaji pa Gurs ne načrtuje. Tokratna indeksacija vrednosti - druga po določitvi vrednosti nepremičninam konec leta 2011 - bo glede na omenjeni predlog uredbe zajela obdobje od 1. julija 2010 do 31. marca 2014. Prvo indeksacijo je Gurs izvedel jeseni 2013, nanašala pa se je na obdobje od 1. julija 2010 do 1. januarja 2013. Indeksacijo izvedejo, če so se cene v sklenjenih poslih na določenem območju in za določene nepremičnine v naslednjem letu dni spremenijo za več kot 10 odstotkov.
Z letošnjo indeksacijo, ki bo izvedena, ko bo vlada sprejela omenjeno uredbo, se bodo vrednosti posameznih vrst nepremičnin na posameznih območjih znižale za od 10 do 37 odstotkov. Na Gursu so povedali, da bodo vrednosti znižali 760.000 nepremičninam (od skupno 6,5 milijona nepremičnin). Za nobeno vrednostno cono ni predlagano zvišanje vrednosti.

Najbolj padle vrednosti lokalom, pisarnam in zazidljivim zemljiščem

Gurs ugotavlja, da so se od 1. julija 2010 do 31. marca 2014 vrednosti najbolj znižale za lokale, pisarne, zemljišča za gradnjo stavb in hiše na območjih z visokimi vrednostnimi ravnmi. Na teh območjih so se vrednosti znižale tudi za stanovanja. Pri kmetijskih zemljiščih in gozdovih so zaznali stagnacijo cen, na nekaterih območjih pa tudi rast.

Letos novega sistema še ne bo

Kakšen bo nov sistem obdavčitve na področju nepremičnin in kdaj bo uveljavljen, tako še ni znano. Projektni svet mora med drugim pripraviti projektno nalogo, v kateri bo opredelil potrebne aktivnosti in časovni načrt njihove izvedbe v primeru, če bi se nov sistem uveljavil s 1. januarjem 2016 ali s 1. januarjem 2017, je razvidno iz vladnega sklepa o ustanovitvi projektnega sveta.

Vlada se je v socialnem sporazumu 2015-2016 zavezala, da se "v splošnem" skupna obremenitev gospodarstva, ki je doslej plačevalo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, in posameznikov ne bo povečala.

V projektnem svetu so Andreja Cirman, Rajko Pirnat, Leon Kobetič, Jože Murko, Jernej Podlipnik in Tomaž Banovec (na predlog strokovne javnosti), Mateja Vraničar, Jana Ahčin, Roman Lavtar, Lidija Stebernak, Karmen Vezjak Progar in Anton Kupic (na predlog ministrstev in vladnih služb) ter Mirko Tavčar in predstavnika združenja občin in skupnosti občin (na predlog združenj občin).

V projektni skupini pa so Jožica Kastelic, Neva Žibrik, Tina Humar, Barbara Kalan, Melita Nikše, Karmen Vezjak Progar, Matija Kralj, Aleš Seliškar, Dušan Mitrovič, Miha Verčko, Hermina Oberstar ter skupni predstavnik združenja občin, skupnosti občin in združenja mestnih občin.