Poslanci Franc Pukšič (SDS), Martin
Mikolič (NSi) in Kristijan Janc (SLS) so na današnji skupni
novinarski konferenci znova poudarili, da Slovenija potrebuje
pokrajine. Pukšič meni, da opozicija s približevanjem referenduma
spoznava svojo zmoto. Mikolič pa je dejal, da ga preseneča, ker
opozicija sedaj pravi, naj ljudje gredo na referendum.
"Opozicija, ki je še pred nekaj dnevi 'ropotala' proti pokrajinam in referendumu, se je že očitno premislila," je poudaril Pukšič in dodal, da opozicija s približevanjem referenduma spoznava svojo zmota. "Pamet jih je končno srečala," je še dejal in zatrdil, da jih ta preobrat veseli. Pukšič je prepričan, da ni res, da bi uvedba pokrajin povzročila povišanje davkov in povečanje birokracije. To je po njegovih besedah spoznala tudi opozicija. Ob tem je pojasnil, da bi se z uvedbo pokrajin na regionalno raven preneslo 1,3 milijarde evrov, pri čemer se 700 milijonov evrov namenja za razvoj.
Pukšič je še poudaril, da bi se s pokrajinami na regionalno raven preneslo tudi 4200 delovnih mest, zato se uradnikom ne bi bilo treba tako množično seliti v Ljubljano. Na vprašanje glede morebitnih različnih interpretacij referendumskih izidov je Pukšič zatrdil, da različne interpretacije referendumskih izidov niso možne. "Če bo rezultat, npr. v Osrednjeslovenski pokrajini drugačen, bo to za poslance signal, da predlagajo drugačno rešitev," je pojasnil.
Po Pukšičevih besedah bo koalicija naredila vse, da bi pokrajinsko zakonodajo v DZ sprejeli še v tem mandatu. Dodal je, da bi lahko pokrajinsko zakonodajo sprejeli na izredni seji med redno junijsko in julijsko sejo. Meni tudi, da je možno, da bi poslanci tega sklica pokrajinsko zakonodajo sprejeli tudi po septembrskih državnozborskih volitvah, v času pred prvo sejo novega DZ.
Presenečenje opozicijePoslanec NSi Martin Mikolič je dejal, da v njegovi stranki niso "videli nobenega problema, da bi bila zakonodaja sprejeta v DZ". V tem primeru po njegovih besedah ne bi bil potreben referendum. Ker pa je opozicija pokrajinski zakonodaji nasprotovala, je edina možnost, "da povprašamo ljudi", je pojasnil. "Sedaj preseneča opozicija, ko govori, da je za decentralizacijo in da naj ljudje gredo na referendum, so pa proti pokrajinam," je poudaril. Dodal je, da se opozicija obnaša kot dekle, ki bi rada, "saj veste kaj, rada pa bi ostala nedolžna". Pojasnil je še, da je to posvetovalni referendum in da prav zato o tem sprašujejo ljudi. Zatrdil je tudi, da je referendumsko vprašanje jasno.
Poslanec SLS Kristijan Janc je dejal, da so sledili pripombam opozicije glede števila pokrajin, glavnega mesta in referenduma. Povedal je, da so v Posavju za posavsko pokrajino tudi v SD, LDS in Zares. Enako je, tako Janc, tudi na Goriškem, Štajerskem in drugje. Po Jančevih besedah država ne more v regije prenesti delovna mesta, ki so v gospodarstvu, lahko pa "prenese" delovna mesta v javnem sektorju. Ob tem se je zavzel za "kadrovsko decentralizacijo". "Zakaj se morajo naši otroci voziti na delo v Ljubljano," se je vprašal. Pojasnil je, da nima nič proti, če se Ljubljana razvija, "ampak naj se razvijajo tudi drugi deli Slovenije".
Opozicija podpira zakon o pokrajinahPredsedniki opozicijskih LDS, Zaresa in SD, Katarina Kresal, Gregor Golobič in Borut Pahor, so na skupni novinarski konferenci pozvali k udeležbi na referendumu o pokrajinah. Ob tem so poudarili, da podpirajo regionalizacijo Slovenije, vendar pa je ostalo neodgovorjenih preveč vprašanj, da bi lahko sprejeli pokrajinske zakone v DZ.
'Odprta še cela vrsta vprašanj'
Pri snovanju pokrajin ljudi vodijo trije motivi, je dejala predsednica LDS Katarina Kresal. In sicer, da se lahko bolje odločajo, da davčno breme za njih ni večje kot prej in da se v pokrajini počutijo doma, je pojasnila in ob tem poudarila, da vlada ljudi na referendumu sprašuje samo glede slednjega. V LDS so prepričani, da bi morala razprava o pokrajinah obsegati vsa navedena vprašanja.
Predsednik Zaresa Gregor Golobič je poudaril, da referendum po vsebini in izvedbi združuje vse napake tega mandata, vse tisto, kar sproža slabo voljo pri ljudeh s strani aktualne oblasti."Najhuje je, da ko gre za vsebinski vidik, vlada v celoti zavrača stroko," je dejal Golobič. Po njegovih besedah je referendumska kampanja zaznamovana z množico lažnih obljub in računov brez krčmarja.
Golobič je napovedal, da se bo udeležil referenduma. "Ne zato, ker bi menil, da je korekten, pač pa zato, ker bi bila neudeležba razumljena kot poziv k neudeležbi," je pojasnil.
Predsednik SD Borut Pahor je spomnil, da so v SD septembra lani opozorili, da imajo glede predlaganega načina regionalizacije pomisleke. Ob tem je poudaril, da nimajo pomislekov le glede števila pokrajin, ampak zlasti glede prenosa pristojnosti in financiranja. Po njegovem mnenju je odprta cela vrsta vprašanj, ki jih ni mogoče rešiti čez noč.
V SD zato predlagajo, da do izteka tega mandata naprej iščejo odgovore na zastavljena vprašanja in v ozračju političnega konsenza nadaljujejo delo po volitvah, ne glede na to, komu uspe pridobiti volivce za oblikovanje nove vlade.
Državna volilna komisija bo na referendumu dobila 405 odgovorov, je dejal Pahor. Kot je ocenil, je možnosti za to, da bo prišlo do kontroverznih razlag zelo velika. To je po njegovem ena od velikih slabosti referenduma. V SD so se po Pahorjevih besedah odločili, da se referenduma udeležijo in glasujejo po svoji vesti.
Glede nadaljnjih korakov v parlamentu pa je Kresalova napovedala, da se bodo poslanci LDS odločali po svoji volji. Golobič je pojasnil, da niso izpolnjeni pogoji, da bi odločali o tako pomembnem vprašanju, ne glede na izid referenduma. Pahor pa je napovedal, da bodo poskušali imeti pred očmi voljo volivcev.
Janković pozval k bojkotu referenduma
Župan Zoran Janković je ponovno pozval Ljubljančane, naj ne gredo na nedeljski referendum o pokrajinah, ker je to "cirkus" in zapravljanje denarja. Kot je dejal, soglaša, da bo pokrajinska zakonodaja omogočila enakomernejši razvoj, vendar je še vedno prepričan, da je število pokrajin preveliko. Poudaril je, da vlada ni predstavila potrebnih analiz.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.