The New York Times: Janševa 'kulturna vojna', ki se je začela v muzejih

The New York Times slovenskega predsednika vlade primerja z bivšim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in navaja, da gre za tretjo vlado Janeza Janše, potem ko je vlado vodil med leti 2004 in 2008 ter 2012 in 2013, ko je "njegovo vlado odnesel korupcijski škandal".

"Gospod Janša je znan po spletnih napadih na svoje nasprotnike, vključno z mediji, za katere misli, da so pristranski. Prav tako nasprotuje imigraciji. Vendar je po tokratni Janševi vrnitvi na položaj v ospredje prišla priljubljena tema številnih populistov: kultura," piše časnik in izpostavlja menjave na direktorskih položajih najpomembnejših muzejev v državi – Narodnega muzeja Slovenije, Muzeja novejše zgodovine ter Moderne galerije.

Po mnenju številnih umetnikov, akademikov in intelektualcev je do sprememb prišlo, ker oblast želi omenjene institucije obrniti v konservativno in nacionalistično smer, piše ameriški časnik. Vlada to zanika. Kot je za newyorški časnik dejal svetovalec za odnose z javnostmi na kulturnem ministrstvu Mitja Iršič, novi direktorji niso nameščeni politično, pač pa so bili izbrani na javnem razpisu. Glede obtožb, da bo letošnja obeležitev 30-letnice slovenske odcepitve od Jugoslavije zgolj propaganda enega pogleda na osamosvojitev države, pa Iršič odgovarja, da bo šlo za proslavo svobode in ne promocijo določene politične ideologije. "Tovrstne obtožbe o političnem vmešavanju se pojavijo vedno, ko je na oblasti desna vlada," je dodal. 

"Slovenska kulturna vojna", kot so jo opisali v časniku, ne zadeva samo muzejev. "Pod vodstvom Janševe vlade je ministrstvo za kulturo odpovedalo najem prostorov številnim umetniškim in dobrodelnim organizacijam ter raperju Zlatku Čordiću, ki mu je poskušalo odvzeti status umetnika, ki prinaša nekatere ugodnosti, kot so zdravstveno in pokojninsko zavarovanje." Čordić se je na odločitev kulturnega ministrstva pritožil, ugodilo pa mu je sodišče. 

The New York Times piše, da so se na Janševo politiko ostro odzvali umetniki in aktivisti, ki so spisali protestna pisma in na ulicah priredili redne demonstracije. (Pretežno) liberalno usmerjeni časnik prav tako navaja, da kritika Janševe politike ni omejena zgolj na Slovenijo, saj se je pod odprto protestno pismo glede politike slovenske vlade podpisalo 150 akademikov iz Evrope in Severne Amerike. Kulturno ministrstvo pa je na to odgovorilo, da so bili podpisniki zavedeni s strani radikalnih levičarjev med slovenskimi akademiki. 

Janševa vlada ni edina, ki se loteva pretresov na kulturnem področju, izpostavlja časnik in dodaja, da se podobnih potez poslužujejo tudi na Poljskem in Madžarskem. 

"Na eni strani so ljudje, ki želijo, da so muzeji relevantni, ustrezni in etični ter kraji razumevanja in strpnosti, zlasti do manjšin," je za časnik dejala Kaja Širok, direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije v odhodu, ki pravi, da si je prizadevala za uravnoteženo predstavitev več zgodovinskih stališč, česar pa po njenem mnenju ni mogoče pričakovati od novega vodstva. Širokovo bo februarja zamenjal Jože Dežman, konservativni zgodovinar, ki je muzej že vodil v času prve Janševe vlade. 

Časnik izpostavlja tudi menjavo na čelu Moderne galerije Ljubljana, kjer je ministrstvo po besedah dosedanje direktorice Zdenke Badovinac poskrbelo za spremenjene razpisne pogoje, ki so ministrstvu omogočili, da je na položaj postavilo politično ustrezen kader. Robert Simonišek, ki bo na mestu direktorja nadomestil Badovinčevo, pa pravi, da v nasprotju z dosedanjo direktorico želi enakopravneje predstaviti "različne glasove sodobne umetnosti". Kot zatrjuje, ni politično aktiven. Podobno je za časnik povedal tudi Pavel Car, novi direktor Narodnega muzeja, ki želi muzej prilagoditi digitalnim izzivom sedanjosti ter se osredotočiti na slovensko zgodovino, saj, kot pravi, večino obiskovalcev muzeja tvorijo tuji turisti.  

Medtem ko Iršič zagotavlja, da ne gre za nikakršno desničarsko zaroto in preusmeritev k konservativnim vrednotam v kulturi, pa kritiki aktualne vlade opozarjajo, da Janez Janša poskuša slovensko kulturo usmeriti na desno. Nekdanji direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevž Čelik, ki je brez položaja ostal novembra lani, je prepričan, da Janševa vlada vodi "kulturno vojno", še piše The New York Times.