"Korupcija se lahko pojavlja v vseh treh vejah oblasti, zato je pomembno, da ima država neodvisen organ za odkrivanje korupcije," je povedal predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos na okrogli mizi, ki jo je v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije pripravila SMS.
Kos je sicer ponovil, da "ne glede na to, da bo država, kot kaže, ukinila protikorupcijsko komisijo, jo bo morala v prihodnosti ponovno ustanoviti". 14. decembra je namreč začela veljati konvencija Združenih narodov o korupciji, ki jo Slovenija še ni podpisala in ne ratificirala. Trenutno se pripravlja slovensko besedilo konvencije, ko pa bo državni zbor konvencijo ratificiral, bo morala država ustanoviti neodvisni organ za preprečevanje korupcije. "Tisto, kar določa ta konvencija, pa Slovenija že ima," je še dodal Kos.
Politika po mnenju docenta na Fakulteti za policijsko-varnostne vede Bojana Dobovška ne zagovarja preventivnega pristopa pri reševanju problematike korupcije. "Učinke preventivnega delovanja je namreč mogoče videti šele po nekaj letih, zato politika zagovarja represiven pristop," je pojasnil Dobovšek.
Konzultant s področja vodenja gradbenih in okoljskih projektov Bojko Jerman pa je poudaril, da se korupcija v večini odkriva zaradi nezadovoljnih partnerjev, političnega volilnega ali materialnega interesa. Korupcijo pa v manjši meri odkrivajo tudi represivni organi. Za korupcijo so sicer najbolj dovzetna področja zemljiške in stanovanjske politike, javnih naročil, mednarodnih razpisov, kadrovanja in bančnega poslovanja.
Ob tem je Kos dodal, da je glede na število prijav o morebitni korupciji največ korupcije v Sloveniji na lokalni ravni in pri javnih naročilih. Sledijo zasebni sektor, policija, sodstvo in zdravstvo.
