Kordiš in Brglez o Natu, nacionalizaciji, Titu in Cheju

Milan Brglez je ocenil, da je bila izjava Mihe Kordiša, da so slovenski vojaki v Afganistanu na roparskem pohodu, pretirana. Kot je na tem mestu poudaril Kordiš, se mora Slovenija zavzeti za mednarodno politiko miru in nenasilja, ne pa, da servisiramo ameriške interese. Na vprašanje, ali bo vztrajal pri tem, da izstopi iz Nata, Kordiš odgovarja: "Rad bi sporočil, da je naša zunanjepolitična prihodnost v neuvrščeni drži, v zavzemanju za mir in ne agresijo." Na vprašanje, ali je podobnega mnenja, Brglez odgovarja, "da je pred rusko agresijo nad Ukrajino obstajala možnost, da bi se lahko pogovarjali o posvetovalnem referendumu, a v teh razmerah bi takšna odločitev pomenila takšno izolacijo, da je ne bi privoščil slovenski državi". Kordiš odgovarja, da je "Nato agresivna vojaška zveza, ki je največje tveganje za svetovni mir in ne zagotavlja nobene varnosti. Pritiskajo na slovenske odločevalce, da zapravljajo državljanski denar, ki bi ga potrebovali doma, za neko orožje, da bi slovenska vojska sodelovala na misijah za neke popolnoma druge interese."

Brglez se s tem ne strinja v celoti, kot izpostavlja, je smiselno razmišljati o tem, kaj počneš znotraj zavezništva, a da je treba varnost razumeti širše: "Pridobitev, kot je internet, je postala javno dobro na podlagi tega, ker se je vlagalo v vojaško industrijo," je ponazoril. Kot je poudaril, so se ljudje tako odločili na referendumu. "Vsak evro, ki gre v vojsko, ki je organizirana na način, da deluje na misijah na tujini, je evro preveč. Vsaka tehnika, ki jo kupujemo za vojsko, naj bo takšna, ki jo lahko uporabljamo doma. Če se že kupuje orožje in tehniko, naj bo takšna, da je koristna za ljudi doma. Navsezadnje je družbeni mandat vojske, da zaščiti domovino, in ne, da deluje za tujino," pa je prepričan Kordiš. Brglez se s tem, da je vsak evro za vojsko preveč, ne strinja: "Civilna zaščita je nekaj, kar potrebujemo doma. Nato pa je vendarle organizacija kolektivne obrambe in ko smo se ljudje na referendumu odločili za vstop, moramo zaveze spoštovati."

O podržavljanju podjetij 

"Nikoli nisem trdil, da je specifična podjetja treba podržaviti, je pa res, da mora država v svojih rokah imeti ključne gospodarske sektorje, to se najbolje vidi prav v času energetske draginje," Kordiš odgovarja na vprašanje, ali tudi kot predsedniški kandidat vztraja pri svojih izjavah, da je treba recimo Akrapoviča in ostala podjetja nacionalizirati oziroma podržaviti. Kar potrebujemo, je demokratizacija gospodarstva, je še poudaril Kordiš. Brglez se z nacionalizacijo podjetništva nikakor ne strinja. Treba pa je vedeti, da mora biti uveljavljanje kapitala družbeno odgovorno početje, izpostavlja.

Kot pa na to odgovarja Kordiš, imamo v Sloveniji podivjani kapitalizem. Brglez se strinja s tem, da so na tem področju vsekakor ekscesi in da je velik del našega razvoja preveč vezan na izkoriščanje delovne sile, ne pa na to, da bi zagotovili dostojno plačilo. "V teh kriznih razmerah nujno potrebujemo nov družbeni dogovor, menim, da je funkcija predsednika države, da zadevo pelje v to smer," pravi Brglez. 

Kordiš na vprašanje, za kakšno obliko lastnine podjetij, velikih kmetij in veleposesti se bo zavzemal, ali da ostanejo v zasebnih rokah podjetnikov, kmetov ali da preidejo v roke države oziroma zadrug, odgovarja: "V to predsedniško kandidaturo sem se vključil, ker želim biti glas tistih ljudi, ki se jih v družbi ne sliši. Najprej je treba slišati množico podplačanih profilov, šele ko se ta stiska prepozna, se lahko pogovarjamo o tem, kakšna bo naša prihodnost. Biti mora taka, da bo živela solidarnost."

Brglez je odločno proti nacionaliziranju posesti, kot pa pravi, bomo živeli tako, kot se bomo dogovorili, na novo moramo premisliti celoten družbeni obstoj in načine, kako bomo preoblikovali gospodarstvo, meni. Socialni dialog je lahko osnova, slišani morajo biti vsi, je poudaril. Brglez na vprašanje, ali se boji, da bi mu Kordiš pobral glasove delavcev, odgovarja, da ne. 

O Titu in Cheju Guevari 

Kordiš na vprašanje, kaj zanj simbolizira Josip Broz Tito, čigar podobo je nosil na majici, odgovarja: "Mislim, da je največji državnik, ki so ga narodi vse nekdanje Jugoslavije kadarkoli premogli." Na vprašanje, kako bo predsednik vseh Slovencev, saj nekateri Tita dojemajo kot komunističnega diktatorja, odgovornega za povojne povoje, odgovarja, da želi biti predsednik delovnih ljudi: "Vem, da večkrat rečemo, da mora biti predsednik republike predsednik vseh državljanov, a težava tega je, da se velikega dela Slovenk in Slovencev v resnici sploh ne sliši. Kdo govori za medicinsko sestro?" 

Na vprašanje, ali želi torej biti predvsem predsednik delavcev, odgovarja, "da želi biti glas za tiste ljudi, ki glasu v tej družbi nimajo, in to so delavski ljudje." Brglez pa na eni izmed fotografij nosi majico z likom Cheja Guevare. Na vprašanje, kaj mu pomeni Che, odgovarja, da zanj predstavlja simbol upora in boja proti kolonializmu. Ima tudi Brglez svojo ciljno skupino ali bo predsednik tudi tistih, ki drugače gledajo na Tita ali Cheja Guevaro? Kot odgovarja, je navajen, da ljudje različno razmišljajo: "Vedno sem znal povezati različno misleče glede stvari, o katerih se je res treba strinjati."

O tem, kakšna predsednika bi bila 

Na vprašanje, kakšno organizirano solidarnost potrebuje Slovenija, Kordiš ponavlja, da je naloga predsednika, da predstavlja glas ljudi, ki se jih v družbi sicer ne sliši: "To vključuje tudi vprašanje solidarne države. Predsednik se mora zavzeti za javni zdravstveni sistem, za ukinitev dopolnilnega zavarovanja, za odpravo zdravnikov dvoživk itd. Predsednik mora zastopati ljudi, ki nimajo strehe nad glavo, ki morajo plačevati oderuško najemnino, to je družba organizirane solidarnosti. Družba, ki nikogar ne pusti na cedilu. Ki nikogar ne pusti za seboj. Predsednik republike mora biti glasnik te družbe."

Brglez na to odgovarja, "da ima predsednik republike moralno avtoriteto, ki jo je možno uporabiti za to, da pove, kaj je treba storiti, po drugi strani pa da usmerja razpravo in iskanje konsenza. Konsenz je treba graditi. Gradiš ga lahko tako, da veš, kam moraš iti, in da so vsi vključeni." Kordiš na vprašanje, zakaj naj ljudje volijo njega, ne pa Brgleza, odgovarja: "Sem edini kandidat, ki vstopa v volitve z ambicijo, da je glas za ljudi, ki se jih sicer ne sliši. Prav tako lomim stereotip predsedniške funkcije kot protokolarne funkcije s prazno vsebino. Menim, da je treba funkciji to vsebino vrniti in težo, ki jo v družbi ima, tudi uporabiti."

Brglez pravi, da se s Kordišem ne strinjata glede osnovnih zadev in da je vse to možno početi znotraj ustavnih okvirov, ne pa iti povsem mimo njih: "Upoštevati je treba, da so ljudje pošteni in dobri. Ključno pa je povezovanje, predvsem drugačno mislečih. To sem v svoji karieri že pokazal."  Na vprašanje, ali je lahko ob znanem mnenju, ki ga ima do stranke SDS, predsednik tudi tistih, ki sicer vodijo SDS, Kordiš odgovarja, da "ne glede na drugačna prepričanja, oziroma glede na tista, pri katerih se razhajamo, nam je skupno to, da nas vse tlačijo korporacije, vsi imamo problem z bankami, vse odirajo zavarovalnice. Vsi želimo imeti boljše plače za delovne ljudi in robustno socialno državo, ki jo ravno delavci najbolj potrebujemo. In pri tem me ne zanima, kakšna politična prepričanja ima neki delavec." 

Na vprašanje, kakšen vpliv nanj bo imela Levica, je Kordiš odgovoril, da so se na volitve podali združeni: "Stališča, ki jih zagovarjam, so naša in moja stališča. Želimo si solidarnost, na mestu predsednika pa želimo nekoga , ki bo predstavljal glas ljudi." Brglez pa odgovarja: "Sam nisem odvisen od kapitalskih interesov, tudi meni so ljudje prvo, na drugem mestu pa je država." 

Kakšne hobije imata predsedniška kandidata? 

Miha Kordiš del svojega prostega časa preživi na njivi, kjer goji zelenjavo. Zakaj? Kot pravi, je še pred vstopom v DZ želel vzpostaviti projekt skupnostnega kmetovanja: "Ko sem prišel do poslanske plače, pa sem lahko kupil njivo in jo izročil ljudem, da jo ekipno obdelujejo, zato da si skupinsko pridelamo svojo zelenjavo. Z vstopom Levice v vlado in zaradi obilice volitev je časa za to mojo priljubljeno prostoročno aktivnost žal zmanjkalo, se pa veselim naslednje sezone."

 Milan Brglez pa igra šah in hodi v gore. Zakaj? "Pri šahu je res treba razmišljati nekaj potez vnaprej, v gorah pa si je pravzaprav  treba vizualizirati cilj, do katerega želiš priti, ampak bi rekel, da gre tu za dve različni zadevi. Hodim v hribe, ne v gore, in tja hodim s svojo partnerico Matejo. Šah pa zaradi pomanjkanja časa navadno igram samo prek interneta."

Kordiš na vprašanje, kdaj je v sebi začutil uporništvo proti kapitalizmu, odgovarja, "da težko pokaže s prstom, ampak gre za neka opažanja, ki jih je lahko po eni strani prebral iz knjig, po drugi strani pa človek, ko odrašča in hodi čez življenje, vidi krivice, vidi stvari, ki se mu zdijo narobe, in se začne spraševati po vzrokih. In prej ali slej je odgovor, če brskaš dovolj globoko, da je naš glavni družbeni problem kapitalizem."