Ne drži, da ima soprog Pirc Musarjeve vsa podjetja v Sloveniji

Pirc Musarjeva: "Tekočih poslov svojega moža ne poznam."

Čeprav je Nataša Pirc Musar dejala, da tekočih poslov svojega moža ne pozna, je zagotovila, da je vse davke plačal v Sloveniji. Zatrdila je, da ima Aleš Musar vsa podjetja v Sloveniji, in sicer tri. Izjavo smo preverili in ne drži. 

Aleš Musar ima v tujini registrirani dve podjetji. V Nemčiji ima podjetje Aulon, prek katerega je večinski lastnik (85,4 odstotka) slovenske turistične družbe Ruske dače. Preostanek ima v lasti Musarjeva, ki sicer trdi, da tekočih poslov moža ne pozna. Delež Aleša Musarja v Aulonu je ocenjen na dva milijona evrov. V tujini ima Musar registrirano še eno podjetje. Maja 2018 je v Veliki Britaniji ustanovil podjetje Russian Dacha, ki je sicer aktivno, vendar ne posluje. Ključna je bila rezervacija imena, je pojasnil za Reporter.

Ali ima Musar v Sloveniji res tri podjetja? Ruska dača je 51-odstotna lastnica Net Pro Shopa. Musar je tudi večinski lastnik družbe Auratus. Njegov 91-odstotni delež je vreden 422 tisoč evrov. Prek Auratusa ima 17-odstotni delež v STH Ventures (v likvidaciji) in 100-odstotni v družbi Ekostar. Prek nemškega podjetja Aulon ima Musar v lasti še tretjino podjetja CPLJ. Kje vse sta Musarjeva lastnika, je kandidatka za predsednico objavila na svoji spletni strani, a, kot smo ugotovili, pri možu ni navedla vseh podjetij. 

Nekoč je bil Musar tudi delni lastnik podjetja S.T. Hammer Limited, ki je bilo registrirano v davčni oazi na britanskem otoku Jersey. Kot je pojasnil za Reporter, je svoj delež kasneje v tej družbi prodal. Je pa ta družba danes prek drugih podjetij lastnica v družbi CPLJ. Na vprašanje, ali se ji zdi prav, da je imel njen mož sedež podjetja v davčni oazi, je dejala, da moramo vprašati njega.  

Oba za nakup oklepnikov, ne pa tudi za Toninove boxerje

Odločitev, da bo vlada Roberta Goloba preklicala pogodbo za nakup 45 oklepnih vozil boxer, postopke za nakup je sicer še v času polnega mandata vodil takratni minister za obrambo Matej Tonin, a je pogodbo podpisal, ko se je z mesta ministra že poslavljal, deli. Nataša Pirc Musar ocenjuje, da je vlada odločitev sprejela na podlagi konkretne analize in da je Tonin ravnal "moralno politično nesprejemljivo in v času, ko je vlada Janeza Janše opravljala samo še tekoče posle. Ni prav, da se je to zgodilo tik pred prevzemom nove oblasti". Kot član nekdanje Janševe vlade pa Anže Logar očitke zavrača. "Odločitev o nakupu je bila sprejeta ob koncu vlade Mira Cerarja. To je bila zaveza, ki smo jo dali Natu, in to je hrbtenica srednje bataljonske enote. Tu najbolj zaostajamo in to je bilo tudi od Nata jasno opozorilo, da mora Slovenija povečati investicije za ta namen," odgovarja.

Konec januarja 2020 so ministrstvo za obrambo in Slovensko vojsko obiskali inšpektorji zveze Nato, da bi preverili, kako uspešno Slovenija izpolnjuje zastavljene cilje. Kljub dvigu gospodarskih razmer pa napredovanja niso zaznali. Slovenija je namreč v času vlade Mira Cerarja sprva dala zavezo, da bo osemkolesnike tipa boxer kupila pod kratico OCCAR (Organisation for Joint Armament Cooperation), gre za projekt skupnega oboroževanja držav zaveznic, a je nato vlada Marjana Šarca nakup zaustavila in napovedala nove taktične študije. Drži torej, da je Nato v preteklosti Slovenijo že opozoril, da z nenakupom oklepnikov odlaša z izgradnjo srednje bataljonske skupine. Na vprašanje, ali je aktualna Golobova oblast s preklicem Toninove pogodbe ravnala prav, pa brez konkretnega odgovora. "V kolikor ima vlada načrt B, je vlada prevzela odgovornost," pravi Logar.

Aktualni poslanec Janševe SDS na volitve kot neodvisni kandidat 

Politično kariero je začel graditi še pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Leta 2003 se je namreč kot prvi Slovenec zaposlil v Evropskem parlamentu. Bil je svetovalec v poslanski skupini Evropske ljudske stranke. Na domačih političnih tleh je prosperiral v času prve Janševe vlade, leta 2006 je prevzel vodenje odnosov z javnostmi v vladni službi za evropske zadeve, ki se je v tistem času pripravljala na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Leto pozneje je postal direktor Urada vlade za komuniciranje, leta 2008 pa še uradni govorec slovenskega predsedovanja. 

Na listi stranke SDS je bil prvič izvoljen leta 2010 na lokalnih volitvah, ko je postal svetnik Mestne občine Ljubljana. Leta 2012, v času druge Janševe vlade, se je vrnil na čelo Urada vlade za komuniciranje. Dve leti pozneje je bil prvič izvoljen za poslanca v Državni zbor. V svojem prvem mandatu je vodil eno od dveh komisij, ki se je ukvarjala z ugotavljanjem zlorab v bančnem sistemu, medijsko najodmevnejše pa je bilo zaslišanje ljubljanskega župana Zorana Jankovića glede projekta Stožice. Anže Logar je bil znova izvoljen še dvakrat, leta 2018 in letos aprila. 

Začetek drugega poslanskega mandata je zaznamovala odločitev, da se kot skupni kandidat desnice proti Zoranu Jankoviću bori za županski stolček glavnega mesta. Uvrstil se je na drugo mesto, zanj je glasovalo 29.879 občanov oziroma 29,50 odstotka volivcev. V prvem krogu je sicer zmagal Janković. Vrhunec politične kariere je Logar dosegel pod tretjo Janševo vlado, ko je leta 2020 postal minister za zunanje zadeve. Že v prvih tednih je ministrovanje obeležil s solo diplomatsko akcijo, ko je brez vednosti koalicijskih partnerjev v Bruselj potarnal o domnevno pristranskem slovenskem pravosodju. Sicer pa je delo ministra zaključil kot eden z najmanj medijskimi nastopi. Prav tako se, za razliko od številnih drugih strankarskih kolegov, redko oglaša na družbenih omrežjih, tudi zasebnega življenja ne deli z javnostjo.  

Kot pravi Logar, se v predsedniško tekmo podaja kot neodvisni kandidat, – s podpisi, zbral jih je 13.000, – in pa podporo stranke SDS, katere poslanec je tudi v tem sklicu parlamenta. Del desne sredine mu je že pred uradnim začetkom kampanje očital odmik od desnih vrednot in preveč "levo" politično držo, zato so denimo krščanski demokrati kot protiutež v predsedniško tekmo poslali Janeza Ciglerja Kralja. 

Nataša Pirc Musar: odvetnica, novinarka, informacijska pooblaščenka in predsedniška kandidatka 

Nataša Pirc Musar je javnosti predvsem znana kot odvetnica, sicer je kariero začela kot novinarka in voditeljica. V preteklosti je bila na več funkcijah, ki so bile javno izpostavljene. Med drugim je bila informacijska pooblaščenka in predsednica Rdečega Križa Slovenije. Tu so ji očitali, da je izdala lažen račun za pravno svetovanje, ki ga ni bilo. Kot je poročal Reporter, je domnevno šlo za poskus, da bi ji Rdeči križ plačal honorar za poslovodenje v tej humanitarni organizaciji. Pirc Musarjeva odgovarja, da je šlo za "nenamerni zaplet". Danes je članica komisije za enakost spolov pri Olimpijskem komiteju Slovenije, članica izvršnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije in generalna sekretarka Evropske bowling federacije.

Nataša Pirc Musar je bila za mesec dni generalna direktorica RTV Slovenija. Programski svet jo je najprej izvolil, kasneje pa je bilo glasovanje razveljavljeno, imenovan je bil Marko Fili. Višje sodišče je odločilo, da je bilo to dejanje nezakonito, Pirc Musarjeva pa je vložila odškodninsko tožbo, zahtevala je 215 tisoč evrov. Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc in Nataša Pirc Musar sta kasneje sklenila sodno poravnavo, dogovorjeno je bilo, da bo Pirc Musar prejela odškodnino v višini 70 tisoč evrov. 

V gospodarstvo je vstopila leta 2001, ko je bila vodja službe za korporativno komuniciranje v družbi Aktiva Group, takrat največje zasebne finančne družbe v Sloveniji, v lasti privatizacijskega tajkuna Darka Horvata. Njen mož Aleš Musar in vodja njenega volilnega štaba predsedniške kandidatke je bil tudi zaposlen pri Horvatu. Ukvarjal se je z investicijami v moderne tehnologije. Pirc Musarjeva je v gospodarstvu še vedno aktivna – je skoraj polovična lastnica v Odvetniški družbi Pirc Musar & Lemut Strle, polovico ima v Info Hiši, inštitutu za zasebnost in dostop informacij in slabih 15 odstotkov v turistični Ruski dači. Te naložbe so vredne skupno 212 tisoč evrov. Ruska dača posluje tudi z javnimi institucijami, med drugim je od ministrstva za gospodarstvo prejela dobrih 195 tisoč evrov sredstev za razvoj turizma.