Vsi 'ZA' Janeza Potočnika
Poleg pohval koalicijskih strank kandidat za ministra za evropske zadeve Janez Potočnik ostaja tradicionalno nesporen kandidat tudi za opozicijo. Potočnik se je na predstavitvi seveda lahko postavil z uspešnim zaključkom pogajanj z Evropsko unijo, vendar pa bo, kot je dejal poslancem, dela za njegov urad vse več. S koncem pristopnih pogajanj so namreč pred službo vlade za evropske zadeve (SVEZ) številne nove naloge, zato bi bilo treba službo ustrezno reorganizirati, predvsem pa primerno okrepiti z ustreznim strokovnim kadrom.
SVEZ si kandidata za ministra predstavlja kot osrednji most med prihodnjim slovenskim stalnim predstavništvom v Bruslju, ki bo v okoliščinah članstva pri EU neposredno zastopalo nacionalne interese, ter med vlado, državnim zborom in drugimi službami, ki se bodo ukvarjale s področji, vezanimi na EU.
Še pred vstopom v EU bo treba, je dejal Potočnik, pozornost usmerjati predvsem v izpolnjevanje pogajalskih zavez, to je v izvajanje skupne evropske zakonodaje - nenazadnje bo šest mesecev pred vstopom v EU Evropska komisija o prihodnjih članicah pripravila sklepno poročilo, iz katerega bo razvidno, kako dobro so na delovanje v okoliščinah članstva res pripravljene.
Tudi Bizjaka in Presečnika potrdili
Ivan Bizjak je poudaril, da je bilo na področju, ki ga pokriva ministrstvo za pravosodje, v njegovem mandatu narejeno veliko, delo v nadaljnjih dveh letih pa si predstavlja kot nadaljevanje že začetega. Pri tem bodo na ministrstvu poleg nadaljevanja harmonizacije zakonodaje s pravnim redom EU posebno pozornost posvetili spremembi še preostalih dveh zakonov s kazenskega področja (zakon o kazenskem postopku in kazenski zakonik), pomembni nalogi pa bosta tudi informatizacija zemljiške knjige in zaključek postopkov denacionalizacije.
Jakob Presečnik je med projekti, ki jih namerava uresničiti do konca mandata, na področju gradnje avtocest izpostavil dokončanje osnovne smeri 5. vseevropskega koridorja skozi Slovenijo med Koprom in Mariborom, na 10. vseevropskem koridorju pa pospešeno gradnjo prometno najbolj obremenjenih odsekov na Gorenjskem in Dolenjskem.
V ospredje prihodnjih nalog je postavil tudi usposobitev železniške infrastrukture za višje hitrosti vlakov ter usposobitev nacionalnega prevoznika Slovenske železnice za konkurenčen boj na trgu železniških storitev, ki bo z vstopom Slovenije v EU povsem odprt. Poudaril je tudi, da je z ukrepi prometne politike nujno izboljšati vse vrste javnega prevoza potnikov, preusmeriti čim več tovora s cest na železnice ter vzpostaviti sistem ločene plovbe na Jadranskem morju.
Kopaču precej vprašanj za NEK
Janez Kopač je v predstavitvi med drugim izpostavil pripravo več zakonov in podzakonskih aktov ter usposobljenost za "on-line" delovanje v pogojih članstva v EU. Spomnil pa je tudi na odprtje trga z električno energijo s 1. januarjem 2003. Slovenija bo tako po Kopačevih besedah z novim letom dobila najbolj odprt trg z električno energijo v Evropi.
Precej vprašanj za Kopača so imeli poslanci tudi v zvezi z meddržavno pogodbo o Nuklearni elektrarni Krško (NEK), za katero je ustavno sodišče ugotovilo, da ni v neskladju z ustavo. Jože Avšič (LDS), ki se strinja z odločitvijo ustavnega sodišča, pa je Kopača vprašal, ali je ratifikacija pogodbe sploh še smiselna, saj z 31. decembrom letos zapadejo datumski roki, predpisani v pogodbi.
Kopač je pojasnil, da je bila pogodba o NEK "naravnana na 30. junij 2002", ko bi jo morala ratificirati tako slovenski parlament kot hrvaški sabor. Zakon o ratifikaciji pogodbe v hrvaškem saboru velja, ratifikacija pogodbe pa je "še kako tudi v slovenskem interesu", je poudaril minister v odstopu, ki opozorja, da odlaganje ratifikacije pogodbe ni v korist Slovenije.
Bohinc ostaja 'policijski' minister
Kandidat za ministra za notranje zadeve Rado Bohinc je najprej preletel pretekle projekte ter pri tem posebej izpostavil področje reforme javne uprave, predvideno uvedbo pokrajin, uskladitev mejne, tujske in azilne zakonodaje z evropskimi smernicami, uspešno "obvladovanje" ilegalnih pritiskov, vzpostavitev nadzora nad delom policije, dvig ugleda policije, pa tudi sprejetje nacionalnega programa o varnosti v cestnem prometu.
Številne naloge so bile opravljene tudi na področju upravno-notranjih zadev (npr. nadaljevanje zamenjave osebnih dokumentov, nov sistem registracije motornih vozil, legalizacija orožja, odprava zaostankov pri izdaji dokumentov tujcem) in na področju lokalne samouprave. Vse naštete naloge namerava, če bo seveda izvoljen, nadaljevati in tudi dograditi.
Včeraj se je pred parlamentarnimi delovnimi telesi končal prvi krog zaslišanj kandidatov, ki jih je premier Anton Rop uvrstil na ministrsko listo nove vlade. Pristojni odbori so podprli vseh dosedanjih osem ministrov in tri novince, ki so se predstavili prvi dan zaslišanj: kandidata za novega finančnega ministra Dušana Mramorja, za novega šolskega ministra Slavka Gabra ter ministrico brez resorja za regionalni razvoj Zdenko Kovač.
