Konec tedna v Sloveniji udarilo 54.000 strel

Nevihta, ki se je v soboto razbesnela nad Koprom, je bila usodna za 48-letnega domačina iz vasi Bonini. Po pričanjih sosedov je pred svojo hišo pripravljal kosilo na žaru. Strela je najprej udarila v lipo in potem še vanj, medtem ko je pod njo pekel, so poročali na naši televiziji v oddaji 24UR.

10.200 udarov strel med oblakom in zemljo

Res je ta dan pogosto grmelo in treskalo po vsej Sloveniji, je potrdila ekipa sistema SCALAR z Elektroinštituta Milana Vidmarja, kjer med drugim vodijo statistiko udarov strel. Večino so jih zaznali v sobotni nevihti. "Na področju Slovenije smo med 26. in 28. julijem zabeležili približno 10.200 udarov strel med oblakom in zemljo. Vseh strel v tem časovnem obdobju – tudi tistih med oblaki – je bilo nekaj več kot 54.600. Najštevilčnejše so bile v soboto, ko je na področju Slovenije med oblakom in zemljo udarilo 6.850 strel. Največ smo jih zabeležili na področju Slovenskega primorja in Banjške planote, dan poprej pa v širši okolici Novega mesta," so nam operaterji sistema SCALAR posredovali statistiko. V hrvaški Istri pa jih je v istem obdobju njihov sistem zabeležil 41.200, od tega 8.200 strel med oblakom in zemljo.

Čeprav se zdi, kot da so poletne nevihte vse pogostejše, pa statistično gledano iz leta v leto skupno število strel bistveno ne odstopa, so zatrdili operaterji SCALAR: "V primerjavi s preteklimi tremi leti smo v letošnjem letu zabeležili nekoliko manj strel v mesecu maju in juniju in približno 25 odstotkov več v letošnjem juliju."

Podobna je statistika zadnjih 10 let. Dokazuje, da število strel v poletnih mesecih ne odstopa, se pa iz leta v leto spreminja število po posameznih mesecih. "Število udarov strel je močno odvisno od temperature in vlage v zraku, zato v mesecih, ki so bolj vlažni in vroči, beležimo več udarov strel," so pojasnili operaterji SCALAR.

Slovenija v evropskem vrhu po gostoti udarov strel

Naša država leži na enem izmed nevihtno najbolj dejavnih območij v Evropi. Glavni razlog za tako pogoste nevihte je geografska lega naše države, je v poglobljenem članku o strelah in nevihtah že pojasnil naš hišni prognostik Rok Nosan. "Sredozemsko in Jadransko morje delujeta kot vir toplega in vlažnega zraka, gorske pregrade pa vplivajo na gibanje vremenskih front ter skrbijo za proženje neviht v nestabilnem ozračju. Tako ni nič nenavadnega, da so strele daleč najpogostejše v gorskih predelih."

Po podatkih SCALAR med bolj izpostavljena območja sodijo Kamniško-Savinjske Alpe, mariborsko Pohorje, Julijske Alpe in Slovensko primorje. Večje število udarov strel beležijo tudi na vrhovih: Nanos, Kum, Plešivec, Krvavec in Trdinov vrh. "A ker je strela električni pojav, ki išče svojo pot po liniji najmanjšega odpora, je točno lokacijo udara strele zelo težko napovedati," so razložili operaterji SCALAR.

Zgolj vsaka deseta strela doseže tla

Večina jih namreč nastane znotraj oblaka ali med oblaki, je pojasnil Nosan. Čeprav se mu zdi strela med oblakom in tlemi najveličastnejša, pa opozarja na njeno nevarnost: "Vsako leto zaradi požara, ki ga je zanetila strela, zgori nekaj hiš, kozolcev in senikov, povzroča pa tudi smrtne žrtve. Na srečo je možnost, da zadene človeka, zelo majhna – le ena proti 700 tisoč."

A kljub malo možnostim, da imamo ravno mi 'srečo', da nas doleti redek pojav, pa je dobro, da vemo, kako se zavarovati, če se znajdemo sredi nevihte. Najpomembneje je, da se na nevihto pripravimo, preden pride do nas, in da ne načrtujemo izletov v naravo, ne da bi preverili vremensko napoved, opozarjajo na spletni strani SCALAR.

Strele v hribih so s strokovnega vidika drugačne kot strele v nižinah

Poznamo različne vrste strel, zato nas je zanimalo, ali se strele v gorah razlikujejo od tistih, ki klestijo po dolinah. Operaterji sistema SCALAR so razložili, da če gledamo z laičnega vidika, o drugačnih strelah v hribovitem ali ravninskem svetu ne bi mogli govoriti. Vendar analize kažejo, da je v višjih predelih večje število strel z manjšimi amplitudami toka, medtem ko so v nižjih predelih amplitude toka strel nekoliko večje. "S strokovnega vidika pa imajo tiste, ki udarijo v višjih predelih nekoliko drugačno obliko udarnega vala, ki se sprosti ob udarih strele, kot tiste, ki udarijo v nižje predele. Ta razlika je toliko bolj opazna, ko primerjamo udare v visoke antenske stolpe ali stolpnice s tistimi v zemljo," so pojasnili.

Ko se pogovarjamo o tem naravnem električnem pojavu, pogosto omenjamo njegovo moč. Resnica je, da stroka redko kdaj govori o moči strel. Pri intenziteti strele je namreč glavni prameter njena amplituda, pojasnjujejo strokovnjaki sistema SCALAR: "To je tok, ki steče med izvorom in ponorom strele. Mediana amplitude strel med oblakom in zemljo na področju Slovenije znaša približno 11 kiloamperov (kA). Na področju Slovenije beležimo strele z amplitudo toka med 1 kA pa tudi do 450 kA."

Ker pa je strela izjemno hiter pojav in navadno traja le nekaj milisekund, je zato energije, ki se sprosti ob njenem udaru, običajno zalo malo. "Nekoliko več energije se prenese ob udaru pozitivne strele, saj je čas trajanja takih strel nekoliko daljši, zato takšne strele navadno povzročijo več škode," so še dodali operaterji.

Kaj storiti, če nas zajame nevihta?

Pred strelami smo najbolj varni v ozemljenih stavbah in v avtomobilu s kovinsko konstrukcijo. Avtomobil nas ščiti pred udarom strele le, če se ne dotikamo kovinskih delov. Na prostem, kjer se ne moremo zateči na varno mesto, pa lahko nevarnost udara strele zmanjšamo na več načinov, svetujejo na spletni strani SCALAR:

Nevihtni položaj

Prva stvar, ki jo torej naredimo, če nas preseneti nevihta na prostem in ne najdemo zatočišča, je, da se znebimo vseh kovinskih predmetov, saj smo z njimi navadno najvišja točka na planjavi. To pomeni, da obstaja večja verjetnost, da strela udari v ta predmet, so povedali strokovnjaki sistema SCALAR.

Ko odvržemo kovinske predmete, takoj zavzamemo nevihtni položaj – počepnemo in stopimo z nogami čim bolj skupaj. Če imamo nahrbtnik, blazino ali kaj podobnega, čepimo na njem. Pomembno je namreč, da najdemo čim bolj suho podlago, saj s tem zmanjšamo prevodnost med nami in podlago in s tem možnost prehajanja toka strele preko nas, če trešči v naši bližini. "Najpomembneje pri tem je, da smo čim nižji in se s čim manjšo površino dotikamo tal. Na tla se nikoli ne uležemo," svetujejo na internetni strani SCALAR in dodajajo, da se lahko na tla tudi usedemo, vendar ne pozabimo imeti noge čim bolj stisnjene k sebi. Če smo v skupini, pa se čim bolj razpršimo.

'Med nevihto si ne umivamo rok, se ne tuširamo in ne peremo posode'

Zaprta stavba z ustrezno strelovodno zaščito je najvarnejši kraj, ki nas zaščiti pred udarom strele. Napol odprte stavbe, kot so kioski, nadstreški in podobno, niso varne, navajajo na internetni strani SCALAR.

Pogosto se dogaja, da se na električne naprave spomnimo šele, ko nevihta že divja. A na SCALAR opozarjajo, da jih moramo iz omrežja izklopiti, preden prispe do nas, če je to le mogoče: "Ne dotikamo se kablov in ne uporabljamo ožičenega telefona. Uporaba mobilnega telefona med nevihto ne predstavlja tveganja. Ne zadržujemo se ob oknih in kovinskih premetih. Prav tako med nevihto ne točimo vode, saj ob udaru strele obstaja verjetnost, da električni tok pride tudi po vodi. Zato si med nevihto ne umivamo rok, se ne tuširamo in ne peremo posode."