KOMENTAR: Bo Slovenija prva država v Evropi, ki bo uvedla UTD?

Najbližje uresničevanju v praksi je v tem trenutku Španija. Vlada bi najrevnejšim, šlo bi za več kot dva milijona ljudi, vsak mesec po prvotnih načrtih nakazala nekaj čez 1100 evrov, znesek bo sicer na koncu verjetno nižji. O podobnem ukrepu razmišljajo v Franciji, tudi v Italiji, uvedla so ga nekatera mesta v ZDA, pa Aljaska, kjer vsak prebivalec že od leta 1982 dobi nekaj denarja od dobičkov črpanja nafte. V Švici so imeli o uvedbi UTD referendum, kjer so ga zavrnili, poskusno so ga uvajali v Kanadi, na Nizozemskem, naklonjena mu je sedanja škotska vlada, o njem razmišljata Nova Zelandija, Avstralija, v omejenih oblikah so ga uvajali v Indiji, Namibiji, Braziliji, na Finskem. In če nekateri ponujajo tisoč ali sedemsto ali tristo evrov, je na primer v Keniji skupnost, ki so jo izbrali za preizkus, zacvetela že, ko je vsak dobival 45 dodatnih evrov na mesec. 

Temeljna ideja UTD je, da bi vsakemu zagotovili neko varnost, brez pogojev in univerzalno. To je še posebej pomembno, poudarjajo zagovorniki, v časih, kot jih ravnokar živimo, torej v časih napol izrednih razmer, krize in recesije, ki se napovedujeta. 

Razlogi, da se o tem govori že leta, pa so tudi drugi in številni. 

Tako zamisel neke oblike temeljnega dohodka za vse podpirajo tudi takšni tehnološki milijarderji, kot so Chris Hughes, soustanovitelj Facebooka, Richard Branson in Elon Musk. Predvsem zato, ker bo v prihodnjih letih zaradi tehnološkega napredka izginilo na milijone delovnih mest. Zakaj milijarderje skrbi za tiste, ki bodo brez službe, je sicer težko sklepati, morda nočejo v bližini svojih palač in podjetij gledati šotorskih naselij brezdomnih ljudi, ki se bodo tepli za košček kruha, takšnih, kot jih poznajo že zdaj v nekaterih sicer zelo bogatih ameriških mestih. 

Zanimivo je, da so ob na videz tako splošno dobrem predlogu za vse ponekod levica in sindikati zadržani. Bojijo se, da bi lahko zaradi tega ukrepa znižali plače in pravice delavcev. Bojazen je, da bi odpravili obstoječe instrumente države blaginje in vpeljali tako imenovano vitko državo. Če bi se to zgodilo, absolutno ni zagotovljeno, da bo res vsem bolje, nasprotno. 

V Sloveniji so zamisli o uvedbi vsaj ene izmed omejenih oblik univerzalnega temeljnega dohodka stare že več let. Različne vlade so razmišljale, da bi uvedle UTD za vse otroke, pa se zanj potem niso odločile. 

Razprava ob tem je opozarjala na več stvari. Predvsem, da to ni še ena oblika socialne pomoči in da imajo vsi enake pravice, torej enak znesek bi dobil otrok lastnika uspešnega podjetja ali pa čistilke. Ob tem bi morali pridobitve države blaginje, kot so šolske malice, seveda ohraniti. Med ključnimi sta vedno dve vprašanji. Kdo bo to plačal, od kod denar in pa, ali je res pravično, da dobijo dodatni dohodek tako bogati kot revni. 

Strokovnjaki, ki se s tem največ ukvarjajo, pri nas je to na primer dr. Valerija Korošec, trdijo, da izračuni kažejo, da bi bili takšni projekti finančno izvedljivi. Celo na proračunsko nevtralen način, v višini že obstoječih transferjev. 

Predlogi, kako bi to izpeljali, so pri nas in v svetu sicer različni, od posegov v davčno politiko, več predlogov je predvsem za višjo obdavčitev najbogatejših, do čisto monetarnih, torej sproščanja več denarja v obtok. 

Na koncu je vse stvar družbenega dogovarjanja. Na primer, ko ameriški predsednik Donald Trump na eni izmed konferenc za novinarje tako mimogrede navrže, da so ZDA dobile novo, kot je dejal, super duper orožje, lahko pomisliš, da so šle za to orožje milijarde. Mogoče bi jih lahko, ob drugačnem dogovoru, porabili na povsem drug način. Podobnih primerov je ogromno. 

V izvrstni nadaljevanki Paola Sorrentina Mladi papež je prizor, ko pride do kardinala, zadolženega za finance Vatikana, na smrt bolna mlada nuna. Njena edina poslednja želja je, da bi pred smrtjo videla svojo mater, za pot do domačega kraja pa bi potrebovala nekaj čez dvesto evrov. Kardinal ji odgovori, da seveda in kako lepa želja. Potem pa ji začne pojasnjevati, da so finance Vatikana omejene in da bo verjetno težko. 

Vedno, ko bomo slišali, da denarja ni, moramo biti zelo previdni in predvsem skeptični.

Drugi pomislek je vprašanje pravičnosti. Je torej prav, da dobijo vsi, bogati in revni, tisti, ki delajo in tisti, ki ne delajo? 

Finci so pred kratkim objavili poročilo o izsledkih dve leti trajajočega preizkusa uvedbe UTD. Dve leti je dva tisoč ljudi vsak mesec dobilo dodatnih 560 evrov.

Službo jih je v tem času našlo okoli 43 odstotkov, le kakšen odstotek več od tistih, ki dodatka niso dobivali. So pa bile zato druge posledice. Vprašani so poročali o večjem občutku zadovoljstva, manj stresa, boljšem zdravju, sreči, nekateri so začeli svoje projekte, pisali knjige, nekateri so se posvetili brezplačnemu delu v svoji skupnosti,  pomagali so ljudem, ki so potrebovali pomoč. Imeli so več možnosti, da zavrnejo zelo slabo plačana dela in imeli so občutek večjega nadzora nad svojim življenjem.

V svetu neoliberalnega kapitalizma, ki ga živimo, se je torej preizkus izkazal za ne preveč uspešnega, vsaj ko gre zgolj za eno stvar, iskanje službe.

Ampak bistvo UTD je drugje. Gre za univerzalnost, torej, če ga uvedejo denimo v ZDA, bo tistih 500 dolarjev dobil tudi Jeff Bezos. In brezpogojnost, dobiš ga v vsakem primeru, tudi če namesto iskanja službe čas preživljaš v igranju igric ali gledanju turških nadaljevank. Tako se izognemo paternalizmu države, ki zdaj določa, kdo je zaslužen in kdo nezaslužen. Že zdaj pa je jasno, da je takšnih, ki ležijo in bodo ležali na kavču, izrazito manj kot tistih, ki si na vse kriplje prizadevajo in si bodo prizadevali čim bolje poskrbeti zase in za svoje družine. Le da bo to z UTD morda manj stresno in bolj dostojanstveno. 

Če pride do uvedbe UTD, bo ta verjetno postopna, tako kot so bile postopne uvedbe pridobitev socialne države blaginje.

V Sloveniji je bil torej že v obtoku predlog za otroški UTD, nekateri predlagajo UTD za starejše od 65 let, kandidat na francoskih predsedniških volitvah Jean Luc Melenchon je recimo predlagal uvedbo UTD za mlade, stare od 18 do 26 let. 

Nekateri menijo, da bi bila Slovenija lahko prva država v Evropi, ki bi uvedla UTD in da bi to lahko bila dobra popotnica slovenskemu predsedovanju Evropski uniji prihodnje leto. 

V vladi so potrdili, kot so zapisali v Delu, da poteka razprava o morebitni uvedbi temeljnega univerzalnega dohodka. Ker pa to poteka v isti sapi z razmišljanjem o prenovi socialnega sistema, bo potreben skrben nadzor javnosti. Da ne bi na koncu, namesto da pridobimo vsi, nekateri še izgubili.