Kolikor denarja, toliko ustavnosti

Vlada je potrdila besedilo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki sodnike uvršča v 47. izhodiščni plačni razred, odpravlja večino dodatkov in zmanjšuje število napredovanj sodnikov. Načelo večje fiksnosti plače je postavljeno kot novo temeljno načelo sistema sodniških plač, je povedala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Predlagane zakonske spremembe se nanašajo tudi na državne tožilce in državne pravobranilce.

Neustavnost sodniških plač se bo po predlogu vlade, na katerega so pristali tudi sodniki, zaradi finančne krize odpravila čez leto in pol. Plačna nesorazmerja bodo tako odpravili v dveh delih, prvi del 1. julija letos, drugi del pa 1. decembra 2010. Po besedah predsednika vrhovnega sodišča Franca Testena so sodniki pristali na to, da protiustavnost traja še leto in pol, kar pomeni najmanj štiri leta od prve odločbe ustavnega sodišča iz leta 2006. Testen je ocenil, da bodo za zdaj sodniki dobili toliko ustavnosti, kolikor je denarja.

Kot je pojasnila ministrica, ostaja obseg sredstev za plače do 1. decembra 2010 nespremenjen, in sicer 66,8 milijona evrov bruto. Ob dokončni uskladitvi plač pravosodnih funkcionarjev z odločbo ustavnega sodišča predlog sprememb predvideva dodatna sredstva v višini 5,8 milijona evrov bruto na letni ravni. Zagotovili naj bi jih z ukinjanjem določenih dodatkov in reorganizacijo sodišč, ki zajema tudi zniževanje števila sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev. Če bi se do decembra naslednje leto njihovo število zmanjšalo za 116, dodatnih sredstev ne bi potrebovali, so sporočili z vlade.

Kaj so dobili, kaj izgubili

Zaradi uskladitve s plačami funkcionarjev drugih dveh vej oblasti so povišani izhodiščni plačni razredi okrajnih, okrožnih, višjih in vrhovnih sodnikov, hkrati pa je bistveno znižan razpon možnih napredovanj sodnikov. Po predlogu zakona bodo lahko okrajni sodniki napredovali za štiri plačne razrede, okrožni za tri, višji za dva plačna razreda, za vrhovne sodnike pa napredovanje ne bo več mogoče.

Dodatkov za redno delovno uspešnost in povečan obseg dela ne bo več, medtem ko dodatek za delovno dobo ostaja. Prav tako bodo sodnikom še naprej izplačevali dodatke za dvojezičnost, za delo v manj ugodnem delovnem času in pripravljenost ter položajni dodatek, ki pa bo nižji. Posloviti pa se bodo morali od dodatkov za mentorstvo, specializacijo, magisterij in doktorat ter za delo v manj ugodnih delovnih pogojih.

Virant: Dogovor je dvojna napaka

Nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant je kritičen. Dogovor, da plače sodnikov niso več vezane na delovno uspešnost, po njegovem v sodstvo znova uvaja uravnilovko, pomeni pa tudi ponovno uvajanje kulta povprečnosti v sodstvu. Hkrati je garancija, da bo "naše sodstvo ostalo zelo neučinkovito", dodaja. Dvig fiksnih plač sodnikov pa pomeni nova plačna nesorazmerja v javnem sektorju, zlasti v primerjavi z zdravniki in visokošolskimi učitelji, je prepričan. "Lahko se zgodi, da bo to sprožilo plaz zahtev sindikatov javnega sektorja," še pravi.

V zvezi z dogovorom se je v pismu predsedniku vlade Borutu Pahorju oglasil tudi sekretar republiškega odbora Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič. V njem je zapisal, da anomalije in odstopanja v plačnem sistemu sprožajo nezadovoljstvo zaposlenih v državni upravi.

Cilj predlagane novele je uskladitev plač sodnikov s funkcionarji drugih vej oblasti v skladu z odločbama ustavnega sodišča, iz katerih izhajajo predvsem naslednje temeljne zahteve:

– ustavnopravna enakovrednost vseh treh vej oblasti se mora odražati tudi pri urejanju materialnega položaja nosilcev posameznih vej oblasti, kar zahteva določitev ustreznejših razmerij med plačami sodnikov in plačami funkcionarjev zakonodajne in  izvršilne oblasti,

–  z vidika zahteve po neodvisnosti sodnikov in zahteve po zaupanju javnosti v sodstvo je treba določiti takšen sistem določanja plač sodnikov, iz katerega ne bo izhajalo, da se spodbuja produktivnost sodnikov v smislu kvantitete dela, temveč da se zagotavlja kakovostno in učinkovito izvajanje sodne oblasti, kar zahteva fiksnejšo opredelitev plač sodnikov od veljavne,

– postopek usklajevanja sodniških plač mora biti določen z zakonom, da ne bi prišlo do njihovega bistvenega znižanja,

– predstavnikom sodstva mora biti zagotovljena možnost sodelovanja pri sprejemanju ureditve, ki se nanaša na položaj sodstva oziroma sodnikov.