Potem ko je zavarovalnica Generali napovedala 30-odstotni dvig premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so poslanci največje vladne stranke Gibanja Svoboda v parlamentarni postopek vložili novelo zakona, s katero želijo ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga prenesti v obvezno. Po njihovem predlogu bi bili zavezanci za plačilo tega prispevka vsi zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bi prispevek plačali z upoštevanjem uveljavljenega postopka pobiranja prispevkov. Sredstev ne bi več prejemale tri zasebne zavarovalnice, ampak ZZZS. Višina obveznega prispevka bi bila enaka za vse in bi znašala 35 evrov mesečno z možnostjo valorizacije enkrat letno, pri čemer bi upoštevali rast povprečne bruto plače v Sloveniji.
Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil premier Robert Golob, je bil zakon sicer vložen kot poslanski, ampak "danes stojimo tukaj tako v imenu koalicije kot tudi v imenu vlade oz. ključnih ministrstev". Vsi so enotni, da je ta zakon korak v pravo smer, tako pri izpolnjevanju koalicijskih zavez kot tudi, kar zadeva krepitev javnega zdravstvenega sistema.
Poslanec Gibanja Svoboda Borut Sajovic je dodal, da zakon v skladu s koalicijsko pogodbo vlagajo po rednem postopku, kar "omogoča izboljšave in nadgradnje". "Pacientu dajemo zdravilo direktno v žilo in ne zavarujemo rane z obližem," je orisal.
'Izjemno zavržno dejanje ene od zavarovalnic'
Tudi poslanka Socialnih demokratov Meira Hot je potrdila, da ima omenjeni zakon absolutno podporo koalicijskih partneric, saj gre za zavezo, ki izhaja iz koalicijske pogodbe. "Mislim, da smo bili v zadnjem mesecu priča izjemno zavržnemu dejanju ene zavarovalnice, ko je čez noč dvignila cene in na ta način ogrozila zdravstvene storitve za marsikoga. To je neposredno terjalo odgovornost in dejanja in mislim, da smo tukaj skupaj storili izjemno pomemben korak naprej k udejanjanju koalicijske zaveze, ki govori o dolgoročni ukinitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja."
Po njenih besedah je to tudi priložnost, da se o navedenem izpelje razprava v DZ. "Gre za zakonski osnutek, o katerem je že tekla razprava in ki je tudi imel podporo koalicije iz leta 2018, in mislimo, da bo na ta način v Sloveniji dejansko zagotovljen nek pravičen zdravstveni sistem, ki bo zagotovil storitev za pacienta takoj takrat, ko je to potrebno," je še dodala.
'Najbolj nepravičen davek v državi'
Koordinator Levice Luka Mesec pa je spomnil, da so v Levici na dopolnilno zavarovanje vedno gledali kot na najbolj nepravičen davek v državi. "Vse druge davke plačujemo v odstotkih oz. glede na višino svoje plače ali dohodkov, edino dopolnilno zavarovanje je davek – čeprav ga plačujemo s položnico – kjer je do zdaj 35 ali 37 evrov plačala tako snažilka kot predsednik uprave. Poleg tega je 50 milijonov evrov, ki smo jih vsi državljani in državljanke vplačevali za ta davek, ostalo v rokah privatnih zavarovalnic, namesto da bi šlo v javno zdravstveno blagajno ali v javno zdravstvo."
Zato v Levici pozdravljajo, da so končno našli način, kako to nepravičnost začenjajo odpravljati. "V Levici smo vse od začetka, torej od leta 2014, imeli to med programskimi prioritetami in v Šarčevi vladi bili zelo blizu tega, da to odpravimo. Ampak danes – za razliko od takrat, ko nas je bilo pet plus en koalicijski partner – ne sedimo okrog mize vsak s svojo pozicijo in na pol skregani, pač pa skupaj, kar pomeni, da tri koalicijske stranke in vsi koalicijski poslanci stojimo za tem, da bomo naredili prvi odločen korak k temu, da dopolnilno zavarovanje odpravimo."
S prvim korakom torej dopolnilno zavarovanje jemljejo iz rok privatnih zavarovalnic in ga predajajo v roke ZZZS. "Odpravljene bodo položnice, in kar je še pomembneje – ljudem, ki bi po podražitvah prejšnji teden plačevali 120 evrov na leto več za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot so do zdaj, bo to prihranjeno. Teh podražitev ne bo."
Tudi Mesec je opomnil, da je to le prvi korak in da se bodo do konca leta 2024 dogovorili o načinu, kako urediti socialno pravičnost tega prispevka oz. financiranja zdravstva nasploh.
Inštitut 8. marec: Čeprav položnic ne bo več, temeljna nepravičnost še vedno ne bo ukinjena
Iz Inštituta 8. marec so po novinarski konferenci sporočili, da je korak koalicije smiseln, ker preprečuje dvig dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 30 odstotkov, in dober, ker odstrani 60 milijonov evrov kapitalskih interesov zavarovalnic. "Korak je logičen, ker ni nobenega razloga, da bi do leta 2025, kot je bilo to v načrtih koalicije do danes, komercialnim zavarovalnicam pustili, da dvigujejo cene, kujejo dobičke in zapravljajo milijone, zbrane z našimi položnicami, za lastne stroške."
Ne sme pa ostati zgolj pri tem prvem koraku, opozarjajo v inštitutu. "Politika nam že desetletja obljublja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na pravičen način. Tako ukinitev, po kateri ne bomo vsi - bogati, revni in tisti vmes - plačevali enakega zneska. Tega ta predlog ne dela. Položnice, ki so nam vsak mesec vsem enako zniževale razpoložljiv dohodek, bo nadomestilo 35 evrsko znižanje neto plač delavcev (predvidevamo, da bo izjema minimalna neto plača). Vsi samozaposleni pa bodo plačevali za 35 evrov višje prispevke. Čeprav položnic ne bo več, temeljna nepravičnost dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja še vedno ne bo ukinjena," so opozorili.
Oblast obljublja, da bo to storila do konca leta 2024. Če ne bo, smo na potezi mi - da zakon pripravimo in zanj zberemo podpise. Še prej pa bo tu zakonodajni postopek, kjer je priložnost, da se predlog izboljša in seveda čim prej sprejme, še pravijo v Inštitutu 8. marec.
Opozicija: To ne bo prineslo bolj dostopnega javnega zdravstva
V opoziciji medtem ocenjujejo, da predlog novele za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bo prinesel bolj dostopnega javnega zdravstva."Zmedeni ukrepi, nejasne prioritete, napoved številnih reform, nobena od teh pa ne gre v pravo smer," je predlog Svobode ocenil poslanec SDS Zvone Černač. Tudi ukrepi, ki jih je na področju zdravstva do sedaj predstavila vladna koalicija, so po njegovih besedah "votlo drevo".
Ob tem je spomnil na besede premierja Goloba, ki je po koalicijskem vrhu na temo zdravstva v začetku leta napovedal, da se bodo zdravstvene reforme lotili v središčni točki, pri ZZZS. "Do zdaj nismo videli še nobenega zakona, ki bi urejal preoblikovanje ZZZS, niti kakšnega drugega zakonskega predloga, ki bi ljudem olajšal dostop do zdravstvenih storitev, skrajšal čakalne vrste, preprečil kaos, ki nastaja pri izbiri osebnega zdravnika," je Černač očital vladajoči koaliciji.
Ministrstvo za zdravje je sicer nedavno v javno razpravo poslalo predloga zakonov o ZZZS in digitalizaciji v zdravstvu. A zaradi nobenega izmed omenjenih ukrepov se za ljudi ne bo izboljšala dostopnost do zdravstvenih storitev, prav tako tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bo šla v to smer, je prepričan Černač.
V SDS tako menijo, da si vladajoči želijo s predlagano novelo kupiti mir, zakonski predlog pa da so vložili v DZ v luči napovedi Inštituta 1. oktober pod vodstvom Pavla Ruparja, sicer nekdanjega poslanca SDS, o vložitvi lastnega predloga zakona o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Gre za improvizacijo na improvizacijo," je dejal Černač. Kot je še dodal, pa se v SDS zavedajo, da je treba spremeniti sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
V NSi pa ocenjujejo, da predlagane spremembe ne ukinjajo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak ga zgolj preoblikujejo. "Iz tega, da smo zdaj dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačevali po položnicah ali preko trajnika, ga bodo zdaj prenesli na to, da bo ta del avtomatsko odveden že od plače," je dejala poslanka NSi Iva Dimic.
V manjši opozicijski stranki tako tudi dvomijo, da bo takšna rešitev pripomogla k bolj dostopnemu javnemu zdravstvu, ki pa bi moral po njihovem prepričanju biti cilj posameznih korakov v zdravstveni reformi. Po besedah Dimičeve je bila sicer ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so ga koalicijski partnerji tudi zapisali v koalicijsko pogodbo, le vprašanje časa. So pa pričakovali, da bo vlada pripravila spremembe ZZZS, kot je tudi napovedovala.
Za korigiranje zdajšnjih cen zdravstvenega zavarovanja bi lahko namreč vlada po njeni oceni uporabila tudi druge vzvode. Ob tem je še opozorila, da vlada daje dodaten denar v roke ZZZS, ki ga je tudi sama že identificirala kot problem v slovenskem zdravstvu. "Že zdaj vemo, da je ZZZS praktično neučinkovit in enostavno moramo narediti korak naprej od planskega zdravstva za bolj dostopno zdravstvo."
KOMENTARJI (155)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.