Kot so pojasnili, so se dosedanji postopki glede izbire lokacije za gorenjsko bolnišnico v največji meri osredotočali na dostopnost za paciente, v nezadostni meri pa so bile opravljene presoje, ki se nanašajo na urbanistično ustreznost posamezne lokacije z vidika umeščanja v prostor, analizo obstoječe in potrebne komunalne infrastrukture, ekonomiko in oceno možne časovne dinamike izvedbe na posamezni lokaciji, pa tudi na primerjavo ustreznosti lokacij z vidika zdravstvenih potreb ter rangiranje vseh okoliščin pri predlogu najustreznejše lokacije.
Od začetka razmišljanj o potrebi Gorenjske po novi regijski bolnišnici mineva že deset let. Sredstva zanjo so zagotovljena v okviru nacionalnega razvojnega programa, vendar pa so na voljo le do leta 2032, zato se z izvedbo projekta, za katerega je treba pripraviti tudi še vso dokumentacijo, mudi.
Zapleti z izbiro lokacije
Zapletlo se je že pri izbiri lokacije. Prva jo je ponudila radovljiška občina, ki je geografsko središče Gorenjske, nato se je v boj vključila Mestna občina Kranj, ki ima največ prebivalcev. Na jeseniški občini pa ves čas vztrajajo, da splošna bolnišnica mora ostati na Jesenicah, kjer je bil pred leti zgrajen tudi nov urgentni center.
Izbira lokacije traja že več let, za njeno umestitev so bile izdelane primerjalne analize in oblikovana strokovna skupina. Vendar odločitve še vedno ni. V. d. direktorice Splošne bolnišnice Jesenice Petra Rupar upa, da bodo na ministrstvu oziroma vladi odločitev sprejeli čim prej. Po njenem mnenju je treba izbrati lokacijo, ki bi bila kar največ Gorenjcem najhitreje dostopna. Ključno pa je tudi, da se gradi tam, kjer bo lahko kar najhitreje zgrajena.
"Hkrati moramo razmišljati, da je gradnja nove sekundarne bolnišnice strateškega pomena tudi za državo. Tudi osrednjeslovenskega regija ima namreč velik problem, in če zgradimo novo regijsko bolnišnico, razbremenimo tudi klinični center," je dejala Rupar. Ocenila je, da Gorenjska novo regijsko bolnišnico nujno potrebuje.
'Svet se spreminja'
Med razlogi je izpostavila, da je v Splošni bolnišnici Jesenice na 25 kvadratnih metrih skupaj pet postelj v eni sobi, evropski normativ pa je 20 kvadratnih metrov na eno posteljo. Pri tem gre tudi za funkcionalnost, sedaj mora namreč osebje eno posteljo premakniti, da pridejo do drugega bolnika in ga lahko oskrbijo.
"Svet se spreminja. Potrebujemo enoposteljne in dvoposteljne sobe. Imamo vse več odpornih bakterij in pacienti potrebujejo izolacijo," je navedla. Opozorila je, da je tudi pri sanitarijah jeseniška bolnišnica na spodnjem robu normativov. Problematične so tudi razmere, v katerih dela osebje. Hkrati pa se ob napredku stroke razvijajo nove dejavnosti, potrebne so vse bolj moderne aparature, ki pa zahtevajo dovolj prostora za postavitev.
Gorenjska regija ima 219.000 prebivalcev. Predvsem v poletnih mesecih pa je vsak dan na Gorenjskem še približno 40.000 obiskovalcev, s čimer se močno poveča število potencialnih bolnikov. V jeseniški bolnišnici se pogosto ukvarjajo s ponesrečenci v gorah in drugimi poškodbami pri različnih aktivnostih v naravi. Zato je zdravstvene kapacitete na Gorenjskem treba okrepiti, je prepričana.
Verjame tudi, da bi bilo za novo bolnišnico dovolj kadra, čeprav je jeseniška bolnišnica trenutno kadrovsko podhranjena. So bili pa v bolnišnici veseli, da so lani imeli pozitiven kadrovski trend in so na koncu lanskega leta imeli 701 zaposlenega, kar pomeni pet zaposlenih več kot v začetku lanskega leta. Prepričana je, da se bodo v bolnišnici s proaktivno kadrovsko politiko kadrovsko še okrepili.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.