Kdo je kriv, da pri nas še vedno ni sekcijskega merjenja hitrosti?

Neprilagojena hitrost je na slovenskih cestah med glavnimi dejavniki prometnih nesreč, zlasti tistih z najhujšimi posledicami. Pogosto je povezana tudi z nekaterimi drugimi dejavniki, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti. Področje hitrosti je zato ključno za zagotavljanje boljše prometne varnosti. 

V letošnjem letu bi tako morali na treh odsekih slovenskih avtocest vzpostaviti sektorsko merjenje hitrosti. Darsovi prometni strokovnjaki so sicer določili devet kritičnih odsekov, a so načrtovali, da bodo sisteme najprej namestili na odsek skozi trojanske predore v obe smeri ter na višnjegorskem klancu v smeri proti Novemu mestu. Na podlagi analize meritev hitrosti in števila prometnih nesreč po njihovi vzpostavitvi bi nato sprejeli odločitev tudi o sekcijskem merjenju hitrosti na preostalih šestih odsekih. 

A z ukinitvijo avtocestne policije novembra lani je projekt padel v vodo. Preverili smo, kje se je zapletlo in kdaj, če sploh, bo ta tehnologija na voljo v Sloveniji. 

Brez avtocestne policije, brez radarjev 

Konec marca lani je Dars objavil javno naročilo "Dobava, vzpostavitev delovanja in vzdrževanja opreme in sistemov sekcijskega merjenja hitrosti na odsekih avtocest in hitrih cest v upravljanju Darsa". Rok za oddajo ponudb je bil sprva 14. junij 2022, nato pa so ga večkrat podaljšali.

Celoten projekt je bil ovrednoten na dobrih 1,8 milijona evrov. "Z ministrstvom za notranje zadeve smo podpisali dogovor o vzpostavitvi sistemov sekcijskega merjenja hitrosti na omrežju cest v upravljanju družbe Dars, na podlagi katerega bo Dars prispeval sredstva za nabavo opreme. V družbi Dars bomo torej zagotovili sredstva za opremo ter nato delujoč sistem predali Policiji, ki bo skrbela za njegovo upravljanje in vodenje prekrškovnih postopkov, se pravi ugotavljanja kršitev in kaznovanje," so tedaj sporočili z Darsa. 

Sistem za sekcijsko merjenje hitrosti bi torej kupil Dars, z njim pa bi upravljala avtocestna policija. Ker njena usoda ni bila znana, so se na Darsu odločili, da javno naročilo najprej zamrznejo, po odločitvi pristojnih, da avtocestno policijo ukinejo, pa so sredi novembra 2022 sprejeli odločitev o ustavitvi postopka javnega naročila. 

Dars: Projekt bi lahko stekel 'v doglednem času' 

Tako na Policiji kot na Darsu vztrajajo, da jim je še vedno v interesu, da se sekcijsko merjenje hitrosti vožnje na posameznih odsekih avtocest in hitrih cest vzpostavi. 

Prednost takšnega načina merjenja je, da se hitrost umirja na daljši razdalji, pojasnjujejo na Darsu. "Spomnimo na dejstvo, da se je testni sistem, ki je v letu 2017 začasno deloval na štajerski avtocesti A1 na območju trojanskih predorov, in sicer na smernem vozišču avtoceste proti Ljubljani, pokazal kot učinkovit, saj so se hitrosti umirile (čeprav je še vedno v povprečju 200 vozil na dan preseglo predpisano hitrost – odsek proti Ljubljani je sicer v navedenem letu prevozilo v povprečju 21.000 vozil)." 

Poudarili so, da si bodo s ciljem izboljšanja prometne varnosti še naprej prizadevali za izvedbo tega projekta v sodelovanju s Policijo. "Pomembno pa je, da je za izdajo glob pri prometnih prekrških pristojna izključno Policija," so izpostavili. 

"Da so sekcijskemu merjenju hitrosti naklonjeni tudi uporabniki našega avtocestnega omrežja, je pokazala tudi raziskava o zadovoljstvu uporabnikov slovenskih avtocest in hitrih cest (izvedena po spletu in na terenu – na avtocestnih počivališčih), v katero je bilo vključenih 1518 domačih in tujih voznikov osebnih ter tovornih vozil (anketiranje je potekalo v dveh valovih, spomladi, od 24. 4. do 3. 5., in jeseni, od 1. do 9. 10.). Sekcijsko merjenje hitrosti podpira 64 odstotkov vprašanih, največ podpore ima na štajerskem in dolenjskem kraku, najmanj pa na gorenjskem avtocestnem kraku (54 odstotkov) – na vseh ostalih krakih je podpora višja od 60 odstotkov. Sicer pa ga podpira 66 odstotkov domačih voznikov tovornih vozil in enak odstotek tujih, medtem ko je pri voznikih osebnih vozil naklonjenost večja pri tujcih, in sicer ga podpira 69 odstotkov, domačih pa 58 odstotkov," so še navedli. 

Tudi s Policije so sporočili, da si želijo, da se projekt čim prej ponovno zažene. "Javno naročilo bo izvedeno s strani Darsa, Policija pa je pripravljena pri izvedbi javnega naročila aktivno sodelovati. Časovnica glede izvedbe javnega naročila je v pristojnosti Darsa," so pojasnili.  

Na Darsu predvidevajo, da bi projekt lahko stekel "v doglednem času", podrobnosti pa niso navedli.

Javni razpis že večkrat ustavljen

Vzpostavljanje sekcijskega merjenja hitrosti na slovenskih avtocestah in hitrih cestah ima sicer dolgo brado. Po testnem sistemu na štajerski avtocesti v letu 2017 je Dars leto pozneje pripravil javni razpis, a ga je moral ustaviti, ker Policija ni podpisala dogovora, po katerem bi morala vzpostavljene sisteme prevzeti v uporabo in z njimi upravljati v celoti oz. kršiteljem izdajati globe. 

Pri lanskem razpisu pa se je zapletlo, ker je Državna revizijska komisija po pritožbi potencialnih dobaviteljev – podjetij Cestel in Digitech – opravila dve reviziji razpisa in ugotovila kršitve zakona o javnem naročanju. Med drugim so razveljavili pogoj za sodelovanje, da sistem ponudnika že najmanj šest mesecev deluje v eni od držav članic EU ali Švici na najmanj treh odsekih. Razveljavili so tudi pogoj, v katerem naročnik zahteva povprečni čisti prihodek od prodaje zadnjih treh let v višini najmanj milijon in pol evrov. Sporno je bilo tudi to, da naročnik potencialnih ponudnikov ni opozoril na ugotovitve prve revizije in ni objavil spremenjenih razpisnih pogojev, pač pa samo nov datum za oddajo ponudb.

Na Darsu so nam potrdili, da je tehnične pogoje za javni razpis napisala Policija, zato smo nanje naslovili vprašanje, kdo je odgovoren za omenjene kršitve. 

Pojasnili so, da je Policija pri pripravi tehničnih specifikacij in ostalih pogojev sodelovala s svojimi predstavniki, odločitve pa so se sprejemale v okviru komisije, ki je bila imenovana za izvedbo javnega naročila. "Državna revizijska komisija je v konkretnem primeru odločila, da se razveljavijo določene zahteve, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost ponudnika v zvezi, komisija pa je omenjeni odločitvi sledila. Šlo je za zahtevo, s katero je naročnik želel pridobiti sodoben in preizkušen sistem s tem, da mora ponudnik ponuditi sistem, ki je še vedno v fazi delovanja."

Je bil razpis prirejen za točno določenega ponudnika? 

Na vprašanje, koliko ponudnikov je oddalo ponudbe na razpisu in koliko jih je ustrezalo zahtevanim pogojem, so na Policiji odgovorili, da je bilo javno naročilo prekinjeno pred rokom za oddajo ponudb, zato s tem podatkom ne razpolagajo. 

A po naših informacijah obstaja sum, da je bil razpis napisan za točno določenega ponudnika – gre za podjetje Intermatic, ki ga v svojem poročilu omenja tudi organizacija Transparency International Slovenia, ki je maja 2019 pod drobnogled vzela 24 primerov javnih naročil za nakup merilnikov hitrosti pri šestih naročnikih. Kar v 18  primerih je naročnik prejel samo eno ponudbo in kar 14 razpisov je dobilo omenjeno podjetje. 

Na Policiji te očitke odločno zavračajo. "Delo v komisijo za izvedbo javnega naročila je potekalo transparentno in po pravilih stroke. Razpisni pogoji so bili po mnenju Policije pripravljeni na način, da bi na razpisu pridobili najboljši možni sistem za sekcijsko merjenje hitrosti."

Kot še pravijo, so tudi v prihodnje pripravljeni sodelovati pri pripravi tehničnih specifikacij za sistem sekcijskega merjenja hitrosti. "Stališče Policije je, da se pri novem javnem naročilu upoštevajo odločitve Državne revizijske komisije, ki jih je sprejela v predhodnem javnem naročilu."

Pa bodo pri novem razpisu sodelovali isti strokovnjaki? "Z odločitvijo o začetku postopkov za novo javno naročilo za nakup sistemov za sekcijsko merjenje hitrosti Policija še ni bila seznanjena, zato še ni predlagala predstavnikov, ki bodo sodelovali. Pri tem želimo izpostaviti, da so predstavniki Policije do sedaj v komisiji za izvedbo javnega naročila delovali korektno in profesionalno, pri tem pa niso bile ugotovljene nepravilnosti, na podlagi katerih bi morali posameznike izključiti iz procesa javnega naročila. Policija je že do sedaj in bo tudi v prihodnje za sodelovanje v javnih naročilih predlagala najboljše kandidate," so zatrdili. 

Intermatic: Obtožbe brez podlage

Iz podjetja Intermatic d.o.o. so nam sporočili, da menijo, da so obtožbe, da naj bi bili tehnični pogoji razpisa za sekcijsko merjenje hitrosti prilagojeni njihovemu podjetju, izvite iz trte in brez kakršne koli podlage. "Podjetje Intermatic d.o.o. nikoli ni, niti ne trži sistemov za sekcijsko merjenje hitrosti, prav tako takega sistema do danes nismo dobavili v Sloveniji ali drugod. Tako lahko smatramo, da te domneve in obtožbe prihajajo z razlogom, da vplivajo in ravno iz strani tistih, ki želijo, da se razpisni pogoji spremenijo in ustrezajo njim," so zapisali.

Glede statistične analize Transparency International Slovenije pa, da je bila ta pripraviljena "predvsem na podlagi člankov, ki so bili objavljeni v nekem spletnem mediju, katerih avtor je vedno isti novinar" in je zavajujoča. "Kakšna so dejstva glede statistke dobav merilnih naprav? Po naših podatkih je od leta 2000 v Sloveniji dobavljenih 98 merilnih naprav (stacionarnih in mobilnih) od tega je podjetje Intermatic d.o.o. dobavilo 41 naprav. Bistveno je, da je šlo v veliki večini od 24 primerov javnih naročil za dokupovanje majhne količine strojne opreme v obstoječi sistem, zato iz ekonomskih razlogov dostikrat prijava na razpis ni smotrna," so še dodali v podjetju.

Poklukar in Hajdinjak: Sodelovanje poteka dobro 

Pred mesecem dni se je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar sestal s predsednikom uprave Dars Valentinom Hajdinjakom. Strinjala sta se, da medsebojno sodelovanje poteka dobro. Poklukar je povedal, da je nadzor nad varnostjo v cestnem prometu temeljna policijska naloga, Hajdinjak pa se je zavzel za stalno prisotnost Policije na avtocestah in hitrih cestah, kar bo pripomoglo k njihovi večji varnosti in pretočnosti. 

Govorila sta tudi o vzpostavitvi sekcijskega merjenja hitrosti in možnosti obnavljanja ter širjenja mreže ohišij za stacionarne merilnike hitrosti (predvsem na razcepe avtocest in na lokacije, za katere sekcijsko merjenje ni predvideno) s ciljem umirjanja prometa na najbolj kritičnih odsekih.