V pokoj pri 67? Da, ob soglasju delavca

Zamrznitev pokojnin po mnenju izvršnega odbora DeSUS v tem trenutku ni nujna, ker plače v prihodnjem obdobju ne bi smele rasti. Kot je povedal predsednik stranke Karl Erjavec, je finančna in gospodarska situacija slaba, "vendar imamo Kapitalsko družbo (Kad), ki naj bi odigrala svojo vlogo pri stabilnosti pokojninske blagajne zlasti v času krize."

V DeSUS pričakujejo, da bo vlada ponovno razmislila o tem ukrepu, je na novinarski konferenci po seji izvršnega odbora povedal Erjavec. Razloge za predlagano zamrznitev pokojnin je članom izvršnega odbora DeSUS predstavil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Kot je dejal predsednik DeSUS, se vlada pogaja s sindikati javnega sektorja o zamrznitvi plač, zato menijo, da je takšen ukrep v tem trenutku nepotreben.

IO DeSUS po njegovem meni, da ima vlada na razpolago še vrsto drugih ukrepov, ki lahko prispevajo k stabilizaciji javnih financ, in da zamrznitev pokojnin ne bo rešila ne finančne krize, ne gospodarske krize in ne proračuna za leti 2010 in 2011.

Višina pokojnin še vedno pada

Ob tem je poudaril, da višina pokojnin kljub formuli za usklajevanje še vedno pada. Leta 2000 so pokojnine v povprečju predstavljale 68,1 odstotka plače, lani pa samo še 61,6 odstotka. Tudi pri primerjavi deleža BDP, ki ga Slovenija namenja za pokojnine, je ta podatek za leto 2000 11 odstotkov, lani pa je bil 9,91 odstotka. "To je še vedno bistveno manj, kot za pokojnine namenjajo članice EU, povprečje je 12 odstotkov BDP," je navedel prvak DeSUS.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič je povedal, da je "poslanska skupina ta hip popolnoma usklajena s stališčem stranke glede pomislekov ob napovedani zamrznitvi pokojnin in da za sedaj ne razmišljajo o podpori takim rešitvam, dokler se ponovno resno ne pogovorimo o možnostih vlade, da na drugih področjih ustvari potrebne prihranke." Poudaril je, da zamrznitev pokojnin za leto ali dve ne bi delovala samo v kriznem času, ampak bi ta obseg sredstev, ki ga upokojenci ne bi dobili, izgubljali vsa naslednja leta.

Prav tako po Žnidaršičevih besedah državni proračun ne bi prihranil samo v naslednjih dveh letih, ampak v vseh letih, kar pomeni, da bi nova skupina upokojencev, ki že sedaj živijo razmeroma težko, prišla na rob revščine. Poslanska skupina DeSUS bo predlagano zamrznitev pokojnin obravnavala v torek. 

Kot možne druge ukrepe vlade je Žnidaršič izpostavil, "da v tej državi še vedno nismo obdavčili luksuza, da še vedno ostajajo nesorazmerno visoke plače nekaterih obdavčene enako kot sorazmerno majhne." Po njegovih besedah bi morali dvigniti davčno stopnjo na 50 odstotkov za tiste, ki zaslužijo 3000 evrov neto mesečno, in za tiste, ki zaslužijo več kot 5000 evrov neto mesečno, na 60 ali celo 70 odstotkov. Poleg tega je spomnil še na možnost obdavčitve nepremičnin, luksuznih premičnin in nadstandarda.

V pokoj pri 67?

Erjavec in Žnidaršič sta komentirala tudi napovedano pokojninsko reformo. Erjavec bi se strinjal z delom do starosti 67 let ob soglasju delavca, kar je po njegovih besedah tudi stališče stranke. V tem smislu bodo v DeSUS podprli rešitve v okviru modernizacije pokojninskega sistema, ki navaja podaljšanja delovne dobe, vendar pod pogojem, da s tem soglaša tisti, na katerega se to nanaša.

"Na daljši rok, bi na ta način zmanjšali priliv novih upokojencev v število vseh, ki morajo dobiti pokojnino, in povečali prilive v to isto blagajno, ki bi lažje zagotavljala pokojnine po zakonu," je ocenil Žnidaršič.

Na IO DeSUS so danes poenotili tudi stališča glede zakona o zdravstveni dejavnosti, pri katerem bodo po besedah Žnidaršiča vztrajali pri zaščiti javnega interesa, ne pa predvsem pri zaščiti interesa izvajalcev. Glede na to, da so se plače v javnem sektorju v zadnjem času pomembno popravile, menijo, da je treba vsako nadaljnje popuščanje v smeri, da bi zviševali plače ali dopuščali nezakonito delo na področju zdravstvene dejavnosti, zaustaviti. Z novim zakonom je treba zagotoviti javni interes v korist bolnikov, je poudaril.

Ekonomisti niso enotni

Ekonomisti v svojih stališčih niso poenoteni. Bernard Brščič tako meni, da je treba odločitev, kdaj v pokoj, prepustiti ljudem, saj problem ni v prezgodnjem upokojevanju temveč v tem, da višina pokojnine ni neposredno povezana z vplačili posameznika v pokojninsko blagajno. Sam bi predlagal celo znižanje zakonske meje za upokojitev, sistem pa naredil bolj fleksibilen. Če bi človek vedel, da bo, če se upokoji pri 55 letih, dobil le 300 evrov pokojnine, če bo delal dlje pa več, bi veliko ljudi odlašalo z upokojitvijo, Dnevnik navaja ekonomistove izjave.

Da je treba starostno mejo čim prej dvigniti, pa meni Igor Masten. Po njegovih besedah je ta ukrep absolutno nujen, če želimo preprečiti kolaps pokojninskega sistema, saj se približujemo situaciji, ko bo denarja za pokojnine enostavno zmanjkalo. Vendar to po njegovem mnenju ne bo dovolj, prilagoditi bi mu morali tudi sistem bonusov in malusov.

Z obema pa se deloma strinja Dušan Kidrič z Urada za makroekonomske analize in razvoj. Erjavčeva izjava po njegovih besedah kaže na zavedanje, da je nekaj treba narediti. Vendar vzdržnosti pokojninskega sistema samo z zakonsko spremembo v tej smeri ne bo šlo. Treba bo zagotoviti tudi dobre pogoje dela in podobno.

Modernizacija pokojninskega sistema?

Spremembe pokojninskega sistema bodo postopne, je v okviru tretjega strokovnega posveta Urejanje delovnih razmerij v praksi dejal generalni direktor ZPIZ Marijan Papež. Cilj modernizacije je dvig dejanske upokojitvene starosti, kar je mogoče doseči z različnimi ukrepi, je poudaril Papež. Izpostavil je dvig minimalne upokojitvene starosti in postopno izenačitev delovne dobe za moške in ženske. Delavce, ki so se zaposlili pred 18. letom starosti, bi po novem ščitil ukrep znižanja starostne meje za upokojitev, ki sedaj velja le za ženske.

Bonusi, ki so trenutno omejeni na starost 66 let za moške in 63 let za ženske, ne bi bili več omejeni s starostjo, prav tako pa bi bili tudi malusi, ki se jih delavcem pripiše pri upokojitvi pred doseženo polno starostjo, za vse enaki. Med predlaganimi ukrepi je tudi ukinitev dodane dobe za čas zaključenega študija in vojaščine. Kot je še dejal Papež, bi bilo vsaj za moške potrebno ukiniti tudi ukrep znižanja starostne meje zaradi otrok. Ukrep je, kot je dejal, v pokojninsko blagajno vnesel negativne posledice, ki izničujejo rezultat pokojninske reforme.

Prehodna obdobja pri uveljavljanju sprememb v pokojninskem sistemu bodo predvidoma dolga, predvsem zato, ker si predlagatelji ne želijo, da bi ukrepi v javnosti sprožili strah in množično upokojevanje. "Delati do 65. leta sedaj bi bila radikalna rešitev, leta 2020 pa bo to nekaj povsem drugega, tudi zaradi poznega zaposlovanja mladih," je pojasnil Papež.

Z ukinitvijo ukrepa znižanja starostne meje zaradi otrok se strinjajo tudi na direktoratu za delovna razmerja ministrstva za delo, saj mora država družinsko politiko urejati na drugih področjih in ne v okviru pokojninskega sistema, je dejal generalni direktor direktorata za delovna razmerja Peter Pogačar.

Poudaril je, da na staranje prebivalstva ni mogoče odgovoriti le s spremembami v pokojninskem sistemu, pač pa bodo v prihodnosti potrebne tudi spremembe v varstvu pri delu in drugem stebru pokojninskega sistema.

Čas krize ni najbolj ugoden za spremembe delovnega prava, je pa primeren trenutek za razmislek o trenutnem stanju, je ocenil Pogačar. Zaradi staranja prebivalstva se bomo v Sloveniji v prihodnosti namreč soočili s staranjem delovne sile, čemur bo po njegovem mnenju potrebno nameniti dodatne ukrepe iz delovnega prava.