Kakšne bodo posledice preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja za proračun?

Na seji komisije DZ za nadzor javnih financ so na zahtevo poslancev NSi danes govorili o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek in posledicah za proračun. Nekaj pojasnil so danes že dobili, s sprejetim sklepom pa predlagajo preložitev obravnave novele zakona, dokler DZ ne dobi vseh izračunov.

Predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, ki bi se mesečno plačeval Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in sicer v višini 35 evrov mesečno z možnostjo valorizacije enkrat letno.

V imenu predlagateljev seje je Jernej Vrtovec (NSi) opozoril, da manjkajo finančni izračuni, ki bi dokazovali, da bo ta prispevek zadostoval za kritje deleža zdravstvenih storitev, ki jih sedaj krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Kot je dejal, se uzakonja "bianco menica" ZZZS, ki lahko računa na kritje primanjkljaja iz proračuna. Ker so predlogi proračunov za naslednja leta že sprejeti, je Vrtovec spraševal, ali že upoštevajo tudi kritje tega primanjkljaja. V NSi pa jih po njegovih besedah prav tako zanima sama smotrnost prenosa in administrativni stroški ZZZS, ki bodo nastali pri pobiranju obveznega prispevka.

Finančni minister Klemen Boštjančič je pojasnil, da so glede rebalansa proračuna za prihodnje leto v intenzivnih pripravah in pogovorih s posameznimi resorji in bodo v tem okvirju naslovili tudi vprašanje dodatnega financiranja ZZZS iz tega naslova. Je pa izpostavil, da zadnja različica zakona predvideva, da bo ta proračunska varovalka časovno in zneskovno omejena, predvidena je le za leto 2024, in sicer v višini do 240 milijonov. Tu se po njegovem pojasnilu ministrstvo za finance zanaša na oceno ministrstva za zdravje.

ZZZS opozarja na 94 milijonov evrov veliko luknjo leta 2024

Po izračunih ZZZS naj bi razlika med prihodki in odhodki iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oz. obveznega zdravstvenega prispevka v letu 2024 znašala okoli 94 milijonov, je pojasnila poslanka Svobode Tamara Kozlovič. V letu 2025 naj bi bil po oceni ZZZS ta primanjkljaj približno 136 milijonov, je dodala. Ob tem pa je opozorila, da to velja ob predpostavki, da se ne bi storilo nič in ne bi bilo zdravstvene reforme, česar pa si v koaliciji ne želijo in si prizadevajo, da bi bile "stvari jutri boljše".

Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je dodatno pojasnila, da predlog zakona predvideva valorizacijo z rastjo povprečne bruto plače v preteklem letu, po njenih navedbah torej 3,9 odstotka, medtem ko je medicinska inflacija v obveznem zdravstvenem zavarovanju trenutno 8,8-odstotna. Ob tem pa tudi njihove projekcije za obvezno zdravstveno zavarovanje za prihodnja leta prav tako kažejo presežek odhodkov nad prihodki, kar pa še ni pokrito z začasno proračunsko varovalko.

V prihodnjih letih bo po njenih napovedih ta razkorak večstomilijonski. Izdatki za zdravstvo bodo namreč še naprej v porastu, kot je bilo danes večkrat izpostavljeno, pa k temu pripomore tako dolgoživa družba, nove metode zdravljenja, pa tudi dvigi plač v zdravstvu.

Bešič Loredan: Želeli smo zaščititi ljudi

Pri prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek je šlo za odziv na napoved ene od zdravstvenih zavarovalnic za dvig premije iz 35 na 45 evrov, je ponovil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Tak dvig bi po njegovih besedah "povzročil popoln kaos v sistemu", če bi dobršen del tistih, ki danes plačujejo 35 evrov, začel odpovedovati pogodbe. S porušenjem zavarovalne sheme pa bi posledično zrušili stabilno financiranje zdravstvenega sistema.

Pojasnil je, da so s hitrim ukrepanjem želeli zaščititi ljudi, obenem pa so dali tudi jasno vedeti, da gre za prvo zakonodajno spremembo in se opravi razprava ter iskanje nacionalnega konsenza, na kakšen način se bo zdravstveni sistem financiral od 1. januarja 2025.

Zavarovalnice pozivajo k čimprejšnjemu sprejetju novele

V zdravstvenih zavarovalnicah, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so se na ministrove navedbe odzvali, da se v bistvu ne ve, kaj bi se zgodilo ob dvigu premij, ki je logična posledica dviga cen storitev. So pa predstavniki vseh treh zavarovalnic danes dejali, da novelo zakona podpirajo. "Pravzaprav si želimo, da bi bila čim prej sprejeta," je dejal predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice Aleš Miken. Tudi zato, ker je v veljavi uredba, ki je zamrznila višino premij, kar jim povzroča "neposredno izgubo".

S štirimi glasovi za in tremi proti je komisija ob koncu seje sprejela tudi sklepe, ki so jih predlagali v NSi. Z njimi med drugim predlaga DZ, da odločanje o predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju preloži, dokler ministrstvi ne pripravita vseh potrebnih izračunov vpliva predloga na državni proračun. Vladi pa predlaga, da hkrati z analizo spremenjenega financiranja zdravstva opravi tudi analizo vpliva, ki ga bo za proračun imelo financiranje dolgotrajne oskrbe.