Kacin: To je projekt Janše in Pahorja

Na slovesnosti v vladni Kristalni dvorani so se pod sporazum o partnerstvu za razvoj podpisali predsednik vlade in največje vladne stranke SDS Janez Janša, predsednik SD Borut Pahor, predsednik NSi Andrej Bajuk, predsednik SLS Janez Podobnik, predsednik SNS Zmago Jelinčič, predsednik DeSUS Karl Erjavec, poslanka madžarske narodne skupnosti Maria Pozsonec ter poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli. Pod ta dogovor se kot edina ni podpisala največja opozicijska stranka LDS.

"Sporazum Partnerstvo za razvoj predstavlja nadaljevanje pozitivne tradicije širšega političnega soglasja pred pomembnimi odločitvami, na politični ravni pa je temeljni razvojni dokument, kakršnega Slovenija doslej ni imela," je ob današnjem podpisu sporazuma dejal predsednik vlade.

Predsedniki šestih parlamentarnih strank ter poslanca narodne skupnosti so se zavezali k tvornemu sodelovanju pri iskanju najboljših odgovorov na prihodnje izzive in iskanju soglasja pri sprejemanju reform in njihovi promociji v javnosti.

Janša je spomnil na pozitivne izkušnje političnega sporazumevanja pred plebiscitom leta 1990 ter pred vključitvijo v zvezo NATO in EU. "V vseh teh primerih je šlo za sposobnost tako pozicije kot opozicije, da pri strateških odločitvah presežeta dnevno politiko in se dogovorita o prihodnosti," je dejal Janša in poudaril, da so tudi lizbonsko strategijo potrdile tri največje politične skupine znotraj EU.

Kacin: Partnerstvo je nepotreben bypass

Po mnenju predsednika LDS Jelka Kacina je partnerstvo za razvoj "nepotreben obvod ali kot bi rekli kirurgi bypass mimo državnega zbora med vlado in delom opozicije". Mesto soočanja političnih programov je državni zbor, kjer se išče podporo večine za zakonske projekte, je danes poudaril predsednik največje opozicijske stranke, ki se ne strinja z oceno Janše, da je partnerstvo primerljivo s sporazumom parlamentarnih strank o vključitvi v evroatlantske povezave.

"Ta projekt ni evropski, transatlantski projekt. To je projekt dveh politikov, Janeza Janše in Boruta Pahorja. Čeprav je eden od njiju predsednik vlade, drugi pa evropski poslanec, to nima zveze z EU," je dejal Kacin po današnjem podpisu sporazuma.

Pahor: To ni splošna podpora vladi!

"Prepričani, da ne more biti uspešnih reform brez socialnega partnerstva, smo pripravljeni sprejeti tudi odločitev za politično partnerstvo. Z našo odločitvijo želimo med ljudmi, ne glede na njihove strankarske opredelitve, utrditi upanje, da se je slovenska politika sposobna pogovarjati in dogovarjati o najbolj strateških vprašanjih našega skupnega razvoja," je dejal predsednik SD Pahor in ponovno poudaril, da pristop SD k partnerstvu ne pomeni splošne podpore vladi.

V SNS so k sporazumu pristopili, ker bo lahko tako nacionalna stranka kot konstruktivna opozicija še naprej varovala nacionalne interese, pri katerih je SNS "edini branik v slovenskem državnem zboru". V SNS niso pripravljeni "ostati zunaj" kot nekateri, ki le kritizirajo in niso pripravljeni dati svojega deleža k reševanju problemov, ki so posledica preteklih 12 oziroma 15 let, je dejal Jelinčič.

Kaj vse obsega sporazum?

Dokument za glavni cilj razvoja Slovenije navaja povečevanje človekove blaginje in kakovosti življenja. Podpisnice sporazuma se strinjajo, da so za uspešno izvedbo reform potrebne spremembe na številnih področjih in da bo okvir predstavljal predlog gospodarskih in socialnih reform, ki jih je pripravila vlada.

V skladu s sporazumom bo vlada partnerjem v usklajevanje še pred začetkom uradne vladne procedure poslala osnutke zakonskih besedil. Vlada bo zagotovila, da se bodo v oblikovanje predlogov zakonov enakopravno vključevali socialni partnerji ter po potrebi tudi zainteresirane institucije in nevladne organizacije. Po drugi strani pa se bodo, kot je navedeno, "podpisnice sporazuma potrudile, da bodo njihove poslanske skupine v državnem zboru podprle usklajene rešitve predlogov zakonov".

Stranke podpisnice bodo ustanovile partnerski svet kot posvetovalni organ, v katerem bodo sodelovali predsedniki strank podpisnic in predstavnika narodnosti, na seje pa bodo vabljeni tudi predsednik državnega zbora, vodja vladne službe za razvoj in po potrebi predstavniki vladnih resorjev.

Pobudo so sprožile množične demonstracije

Predsednik vlade Janša je predlog sporazuma o partnerstvu predsednikom parlamentarnih strank in poslancema narodnih skupnosti poslal 14. februarja. Takšna pobuda je nastala po množičnih ljubljanskih sindikalnih demonstracijah 26. novembra lani proti vladnim gospodarskim in socialnim reformam, še zlasti proti med delavstvom, študenti in javnostjo najmanj priljubljenim napovedim o uvedbi enotne davčne stopnje, ki bi po njihovem mnenju pomenila znižanje življenjskega standarda večine prebivalcev.

Takrat so največje sindikalne centrale v državi - ZSSS, KS 90, Pergam, Neodvisnost - vladi predlagale, da proces reform obrne v smer iskanja konsenza med socialnimi partnerji o potrebnem gospodarskem in socialnem razvoju ter naj začne dialog o najpomembnejših vprašanjih. K poenotenju o nujnih razvojnih vprašanjih, podobnemu tistemu o osamosvojitvi Slovenije in članstvu v Evropski uniji ter zvezi NATO, je parlamentarne stranke nagovarjal tudi predsednik opozicijskih Socialnih demokratov Pahor.

LDS dogovora ni podpisala

Kot edina med parlamentarnimi strankami je sodelovanje v partnerstvu zavrnila LDS. Njen predsednik Jelko Kacin je prepričan, da takšen sporazum pomeni prelaganje odgovornosti, zamegljevanje slovenskega političnega prostora ter povečevanje nepreglednosti odnosov med vladno koalicijo in opozicijo. Sporazum po mnenju Kacina zmanjšuje pomen državnega zbora, ki je osrednji prostor soočanja političnih interesov, sprejemanja političnih odločitev in nadzora nad njihovo izvedbo.

Zadržke do takšnega dogovora ima tudi prvi predsednik slovenskega parlamenta France Bučar. Če bi v Sloveniji parlament deloval normalno, je takšno partnerstvo popolnoma odveč, saj bi se poslanci morali po svoji dolžnosti opredeljevati za stvari, ki so najboljše za ljudstvo, je v intervjuju za tednik Mladina 3. aprila med drugim opozoril Bučar. "Bivša partijska garnitura je recimo težila k diktaturi oligopolov. Danes je podobno. Kakor je imela nekoč ena politična stranka absolutni monopol, imajo danes ta absolutni monopol politične stranke skupaj. To ni normalna družbena situacija, deformiral jo je komunizem, nadaljuje pa se v nekoliko spremenjeni obliki, premoč političnega podsistema nad vsemi drugimi," je za letošnjo 14. številko Mladine še povedal Bučar.