"Učinkovita raba energije povečuje rabo elektrike," je jasen Žagar. Pričakovati, da bomo v prihodnjih letih potrebovali manj elektrike, tako enostavno ni realno. Kaj torej storiti?
Tiselj rešitev vidi v jedrski energiji, saj da potreb zgolj z obnovljivimi viri ni mogoče pokriti. "Teorija pravi, da bi lahko, ampak poglejmo prakso. Najbolj znamenit primer je Nemčija, ki že 20, 30 let intenzivno vlaga v obnovljive vire. Namen tega je bil, da so želeli razogljičiti proizvodnjo. Ne samo elektrike, ampak celo družbo. Ni jim uspelo. Tukaj sem jaz zelo pesimističen in dejansko mislim, da brez jedrske energije, če resno mislimo z razogljičenjem, ne bo šlo."
"Jedrska energija je v bistvu vir energije, ki lahko nadomesti tiste zadeve, ki jih termoelektrarne na premog imajo – namreč zanesljivost, da lahko obratujejo tudi ponoči," dodaja Žagar, ki poudarja pomen stabilnega vira ob nestabilnih obnovljivih virih.
A pomislekov v javnosti glede novega bloka ne manjka. Eden od protiargumentov je, da je iztržek jedrske energije premajhen glede na stroške investicije – da z vse bolj konkurenčnimi cenami obnovljivih virov in pa hitrim razvojem tehnologije za shranjevanje, jedrska energija v prihodnosti ne bo več ekonomsko upravičena. "To, da bomo potrebovali sisteme za shranjevanje energije ni od včeraj, to se ve že par desetletij. In že par desetletij se na tem dela. In kaj imamo danes? Črpalna elektrarna je en takšen imeniten hranilnik energije, ampak ko seštejemo koliko hribov, koliko jezer in rek imamo, ki so uporabne, vidimo, da Slovenija, kljub temu da smo obdarjeni z vodo, ne bo mogla narediti veliko črpalnih elektrarn. Potem obljubljajo baterije. Pa danes je recimo vodik aktualen. Ampak jaz sem zdaj že dovolj star, da vem, da je bil aktualen tudi pred 15 leti. Da smo leta 2014 odprli prvo polnilnico za vodikove avtomobile, tam nekje na Gorenjskem, potem pa smo jo zaprli še isto leto," poudarja Tiselj.
Žagar pa dodaja, da smo morda včasih preveč optimistični: "Z baterijami imamo vsi neke izkušnje, vsak ima v žepu baterijo telefona in mislimo, da je to enostavna tehnologija. Vendar če priklopimo en telefon recimo na sušilnik za lase, ta ne bo delal niti sekundo. Enostavno je shraniti majhne količine energije. Zelo težko je pa shraniti tiste količine energije, ki so res pomembne za zanesljivo življenje, recimo za ogrevanje čez zimo."
Jedrska energija po svetu doživlja preporod. Trenutno se po svetu gradi 62 novih jedrskih elektrarn, njihovo število se povečuje za 10 do 20 na leto. A vmes je bilo daljše obdobje zatona, ki je vplivalo tudi na zanimanje mladih za poklice, ki bi jih, v primeru drugega bloka, tudi pri nas – potrebovali. Kako se bomo soočili s kadrovskimi izzivi? Žagar je optimističen. Saj da že sama gradnja elektrarne traja dlje kot izobraževanje kadra, razvoj pa s seboj prinese zanimanje.
Nekoliko drugačnega mnenja je Tiselj: "Jaz vodim takšen majhen jedrski program magistrskega študija. In ne morem reči, da vidim, da bomo recimo v nekaj letih povečali število študentov. Pri čemer naše študente trenutno štejemo na prste obeh rok. Tudi s tujci imam nekaj izkušenj, ker smo tudi del mednarodnega študijskega programa na Fakulteti za matematiko in fiziko. Imeli smo čez 30 študentov, nihče ni ostal v Sloveniji. Vse kaže, da so ti študentje so spoznali zahodno Evropo in mi enostavno nismo dovolj atraktivni."
Kaj pa varnost, zagotovo eno najpomembnejših vprašanj. Tiselj poudarja, da reaktorjev, kot je bil tisti v Černobilu, danes ne gradijo več. Pa tudi – imamo nove varnostne sisteme. "In moram poudariti tudi to, da se takšne sisteme lahko doda tudi na stare elektrarne, torej tudi naša nuklearka v Krškem je bila deležna številnih nadgradenj, ki so bistveno zmanjšale možnost nesreč oziroma da bi se v primeru nesreče radioaktivnost širila."
Žagar pa izpostavlja primer nesreče v elektrarni Otok treh milj:"Najhujša nesreča v zahodnem svetu, a drugi blok poleg nje je obratoval še 20 let. Ljudje so še vedno hodili v službo."
Meni, da so prepričanja o razsežnostih nesreč jedrskih elektrarn, mit. "Če pogledamo, koliko električne energije naredijo jedrske elektrarne in koliko smrtnih žrtev ali pa nesreč je bilo, je to med najvarnejšimi tehnologijami na svetu."
Od kod pa potem toliko nelagodja? Tiselj pravi, da moramo ločevati med nevarnostjo in strahom. "Nevarnost lahko približno ocenimo tako, kot je kolega Tomaž povedal, če seštejemo smrtne žrtve, ki so posledica jedrske energije. Ugotovimo, da ta številka sploh ni pretresljivo velika. Da je čisto primerljiva s soncem in vetrom ali pa da so drugi viri, vsi fosilni viri, ki jih sežigamo, tudi hidroenergija, bolj nevarni. Strah je pa druga kategorija, neracionalna. Jaz, če vidim pajka v našem stanovanju, še zmeraj ženo pokličem in pobegnem. Pa pajki pri nas niso nevarni."
Jedrska energija vzbuja močna čustva, se strinja Žagar: "Na vplivih, ki pridejo skozi televizijo, medije, filme. V medijih je jedrska energija predstavljena kot vir katastrofe. V podzavest je zato prišlo, da je jedrska energija je stvar, ki se je je treba bati."
Eno od velikih skrbi predstavljajo tudi jedrski odpadki, za katere Slovenija še ni našla trajne rešitve.
"Zmeraj je treba vzporednico potegniti z drugimi viri in drugimi aktivnostmi, ki jih vsak dan počnemo. Upam, da se vsi zavedamo, da pustim nekaj bremena za prihodnje generacije že, ko grem v hladilnik pa embalažo, ko neko hrano pojem, vržem v koš. Mislim si, da sem veliko naredil z recikliranjem, a v resnici naša shema recikliranja skrajno slabo deluje," pravi Tiselj.
Izpostavlja, da imajo jedrski odpadki pomembno prednost – malo jih je. "In če jih je malo, to pomeni, da jih ni treba zelo hitro pospravljati."
Poudarja izkušnjo iz Krškega, kjer lahko odpadke iz desetletja dolgega življenja nuklearke, skladiščijo na majhnem prostoru. "Tudi ko bomo elektrarno zapirali, bo teh odpadkov še zmeraj malo in jaz ne vidim nobenih težav v tem, da jih pustimo tudi kakšni generaciji naprej. Ker mi naslednjim generacijam puščamo bistveno hujše probleme ."
Žagar opozarja na odpadke iz recimo termoelektrarn, ki gredo tudi v zrak in naša pljuča. Na odpadke, za katere ni jasno, kje končajo.
Za jedrske odpadke je medtem povsem jasno, koliko jih je – in kje so. "Nekdo je vprašal, kakšne barve so. Niso roza, niso vijolični, niso zeleni, ne tečejo. Dolgočasni betonski so, ker so vsi dejansko zabetonirani."
Opozarja tudi na napredek na področju recikliranja: "Seveda predelava ni zastonj. Trenutno človeštvo uporablja sveže gorivo, ker je cenejše, a nekatere države so se že odločile tudi reciklirati, Francija recimo uporablja približno polovico recikliranega goriva. Ker se je cena naravnega urana podražila, bodo Francozi uporabili večjo količino recikliranega goriva, in na ta način kontrolirali ceno."
Žagar med prednostmi jedrske energije poudarja tudi majhen vpliv na okolje. Poudarja tudi, da odločitev za jedrsko energijo ne pomeni odpovedi obnovljivim virom, saj da je razvoj obojega vzporeden.
Kaj pa tisto, kar morda prebivalce Slovenije še najbolj zanima – bi imeli zaradi drugega bloka nižje zneske na položnicah?
"Jaz na to resno računam," pravi Tiselj. Žagar pa izpostavlja nauk iz bližnje preteklosti – nižje cene v času krize, ko je bila cena električne energije na tržiščih zelo visoka: "Smo vsi gospodinjski odjemalci imeli omejeno ceno električne energije na 100 evrov za megavatno uro in razliko do polne je pač pokrila država skozi proračun. To smo lahko naredili zato, ker imamo vir energije, ki je cenejši kot tržni. To je jedrska elektrarna Krško, ki je dejansko polnila proračun za to luknjo."
Kaj pa pričakujeta od referenduma? "Jaz mislim, da bi negativen izid referenduma pomenil počasno izumrtje jedrskega znanja v Sloveniji. Ne bo pa pomenil pospešenega razvoja alternativnih virov, ki jih že kar zadnjih par desetletjih v Evropi spodbujamo, kolikor se le da," meni Tiselj. "Tako da glede nadomestitve nuklearke z novimi tehnologijami sem jaz pesimist. Se bodo pa lahko vrnile stare tehnologije. Morda se bomo čez par let spet odločili kuriti plin. Bodo izpusti, ampak bolj pomembno bo, da nam je toplo in da imamo elektriko."
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.