8,5-milijardni sklad socialnim partnerjem predstavil kar Janša

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ga bo predložila v obravnavo in sprejetje DZ po rednem postopku. Poglavitna rešitev predloga je omilitev pritiska na javne finance ob hkratnemu zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine ter sofinanciranje izgradnje namenskih nepremičnin za starejše in za ukrepe družinske politike. 

Demografske projekcije kažejo na visoko povečanje javnofinančnih izdatkov za pokojnine in postavljajo izziv vsem generacijam, da se skupaj dogovorijo, na kakšen način lahko država s prerazporeditvijo svojih prihodkov zagotavlja kar najbolj pravično in spodbudno okolje za njihovo sobivanje. Ob osnovnem scenariju bi se izdatki za staranje v Sloveniji v obdobju od leta 2016 do leta 2070 povečali z 21,9 % BDP na kar 28,2 % BDP, število upokojencev pa naj bi do leta 2070 naraslo za okoli 20 %.

Slovenski pokojninski sistem, ki deluje na principu solidarnosti, v razmerah vse manjše aktivne populacije ni več zmožen zagotavljati dolgoročne vzdržnosti, saj vplačani prispevki za pokojninsko varnost že sedaj ne zagotavljajo dovolj sredstev za izplačilo pokojnin in mora manjkajoča sredstva zagotoviti država preko državnega proračuna. Poglavitna rešitev predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu je tako omilitev pritiska na javne finance ob hkratnemu zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine ter sofinanciranje izgradnje namenskih nepremičnin za starejše in za ukrepe družinske politike. Pomen Nacionalnega demografskega sklada je tudi v tem, da razbremeni državni proračun ne le pri rednih vplačilih v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), ampak tudi v času kriz, ko je proračun še bolj obremenjen, pojasnjujejo na Ministrstvu za finance.

Predlagani zakon zasleduje cilj poenostavitve strukture upravljanja, cilj jasnejše opredelitve namena in meril upravljanja državnih naložb in cilj večje donosnosti iz naslova državnega premoženja, ki se namenja predvsem za zagotavljanje dodatne pokojninske varnosti v sedanjosti in prihodnosti.

Sklad naj bi bil pri upravljanju naložb neodvisen in avtonomen, njegovo delo bo temeljilo na strategiji upravljanja naložb sklada, ki jo bo na predlog vlade sprejel DZ in bo nadomestila strategijo upravljanja državnih naložb. Vsako leto bi nato vlada potrdila še letni načrt upravljanja naložb.

Premoženje sklada bi predstavljale strateške in nestrateške domače naložbe, finančne naložbe, vključno s tistimi v tujini, kamor bi za plemenitenje premoženja vlagal svoje prihodke, ter nepremičnine. Prihodke od upravljanja naložb sklada bi nato namenili po naslednjem ključu - 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin od državnega premoženja v upravljanju bi šlo za dolgoročno akumulacijo sredstev, 40 odstotkov dividend bi bilo namenjenih sofinanciranju pokojninske blagajne, deset odstotkov dividend in kupnin izgradnji domov za starejše, deset odstotkov pa ukrepom družinske politike.

Kar 8,5 milijarde evrov težak demografski sklad je socialnim partnerjem prišel predstavit sam predsednik vlade Janez Janša. Čeprav je bil v dvorani menda zelo zgovoren, zunaj, pred novinarji, ni bilo tako. Prišel in odšel je namreč brez kakršnega koli komentarja, razen – vse bo povedal minister. Finančni minister Andrej Šircelj pa sporoča: vse dobre predloge bomo upoštevali. Zakon bo sprejet še letos, sklad pa bo zaživel že prihodnje leto. "Mislim, da je določeno nekaj mesecev, da se naredijo vse izpojitve, pripojitve in da lahko začne delovati na polno. Mislim, da so ti roki določeni tudi v zakonu in iz tega zornega kota govorimo o nekaj mesecih v letu 2021," je dejal.

Čeprav je bila dvorana popolnoma polna, je bilo debate o enem pomembnejših zakonov konec v manj kot eni uri. 

Socialni partnerji pričakujejo nadaljnja usklajevanja 

Jakob Počivalšek iz Pergama je pozdravil odločitev predsednika vlade, da zakon socialnim partnerjem osebno predstavi. "Gre za izraz spoštovanja in zavedanja o pomenu socialnega dialoga," je dejal. Kot je povedal, so socialni partnerji tokrat podali le prve odzive in pomisleke, na katere je premier tudi na kratko odgovoril. "Ni šlo torej za poglobljeno razpravo o predlogu zakona; ta bo morala potekati na seji ESS in v okviru pogajalske skupine, ki jo je ESS že ustanovil," je dodal. Obe strani se po njegovih ocenah zavedata, da se razprava o tem predlogu "ni še niti dobro začela".

Konstruktivno razpravo pričakuje tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. "Naše izhodišče je, da je treba pri tem zakonu zaradi njegovega pomena doseči najširši družbeni konsenz, pri čemer je socialni dialog ena od možnosti usklajevanja," je dejal. Glede rezultata razprave je optimističen.

Med cilji sklada so poenostavitev strukture upravljanja državnega premoženja, jasnejša opredelitve namena in meril upravljanja državnih naložb ter večja donosnost državnega premoženja, ki se namenja predvsem za zagotavljanje dodatne pokojninske varnosti v sedanjosti in prihodnosti."Kot smo ponovno izpostavili, je cilj našega zakona en sam: da se zavaruje namenska finančna sredstva iz zakonsko določenih stalnih in dodatnih virov, ki jih namenimo za pokojninsko blagajno v času po letu 2040 za sedanje in prihodnje generacije," so zapisali.

Predstavitvi na ZSSS bodo sledili sestanki z drugimi deležniki, kot so sindikati javnega sektorja, upokojenci, delodajalci, mladi in tudi druge poslanske skupine, so dodali.

Za dialog v okviru ESS se je zavzela tudi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc. Kot je po poročanju Televizije Slovenija povedala po predstavitvi, delodajalce med drugim zanima, kako bo zagotovljena varnost razvoja podjetij, ki bodo delovala v okviru sklada. "Pomembno je najti pravo ravnotežje med investicijsko in dividendno politiko," je poudarila.

Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič pa je izrazil strah, da "za vse želje ne bo dovolj denarja". Poudaril je, da je Janša napovedal posluh za vse pripombe, a Rožič ob tem opozarja, da bo vseh želja gotovo veliko.

Zdus po srečanju z Janšo pripravlja pripombe

Janša se je danes srečal tudi s predsednikom Zveze društev upokojencev Slovenije Janezom Sušnikom, s katerim sta se pogovorila o vladnem in opozicijskem predlogu zakona o demografskem skladu. Kot je dejal Sušnik za, oba predloga predvidevata nekatere dobre rešitve, je pa vladni bolj drzen, medtem ko je predlog opozicije varčevalen.

Kot je pojasnil Sušnik, so od premierja želeli pojasnila okoli predvidene rešitve, da bi od vseh letnih dohodkov sklada 30 odstotkov namenili za pokojninsko blagajno, 10 odstotkov za družinske zadeve in 10 odstotkov za domove starejših. Sušnik je zadovoljen z vizijo namenjanja sredstev za ukrepe za spodbujanje rodnosti.

V Zdusu pozdravljajo koncentracijo državnih naložb v sklad, a pod pogojem, da ne bo prišlo do prodaje premoženja, je dejal Sušnik. "Vsi izračuni so pripravljeni, kakšna bo dejanska dodana vrednost v tej čudni dobi, bo tri-, pet- ali osemodstotna, ne vemo," je dejal predsednik Zdusa. Vladni predlog je po njegovi oceni boljša osnova kot predlog opozicijskih SD in SAB, ki je zgolj varčevalen s predvideno porabo šele čez 15 let, medtem ko bi se po vladnem predlogu v sklad steklo nekoliko več sredstev.

A kot je pojasnil, bodo v Zdus oba predloga podrobno proučili, saj tudi opozicijski predlog predvideva nekatere potencialno dobre rešitve, da vidijo, katera rešitev je boljša tudi za bodoče upokojence. Kot potencialno dobre rešitve iz opozicijskega predloga je izpostavil namenjanje dela sredstev iz trošarin, dohodnine in drugih virov v sklad.

Opozicija kritična do vladnega predloga

Vladni predlog zakona o demografskem skladu so danes na novinarski konferenci komentirali tudi v opozicijskih LMŠ, Levica, SD in SAB. Predsednik LMŠ Marjan Šarec je ocenil, da predlog predvideva plenjenje vsega, kar je v državi še ostalo. Meni, da je vladni predlog pesek v oči in del zgodbe, kako podkupiti stranko DeSUS, ki je pogojevala ustanovitev demografskega sklada. "Tej vladi oz. stranki SDS ne gre zaupati. Ko SDS ustanavlja kakšno finančno zgodbo, se je treba prijeti za denarnico," je dejal.

Koordinator levice Luka Mesec medtem poudarja, da bo vlada z ustanovitvijo demografskega sklada dobila oblast nad državnim premoženjem. "Gre v bistvu za zakon o ugrabitvi državnega premoženja," je prepričan. Po njegovem mnenju ni izključeno, da bi se lahko nekaj (tudi strateških) podjetij v državni lasti po hitrem postopku znašlo v rokah oligarhije, zbrane okoli Viktorja Orbana. "Kar je svojevrsten absurd. Vlada ljudi prepričuje, da je za Slovence, državo pa potihem potvarja v vazala sosednje Madžarske," je povedal Mesec.

SD s svojim predlogom

V SD, kjer so v DZ že vložili svoj zakon o demografskem skladu, si po besedah vodje stranke Tanje Fajon želijo napolniti pokojninsko blagajno izključno za financiranje pokojnin po letu 2040. Predlog SD so podprli tudi v SAB, kjer so do vladnega predloga kritični, saj se bojijo, da bi vlada z njim celotno premoženje brezplačno vzela državi in ga v celoti prenesla na eno podjetje. "Nikoli ne bomo dovolili, da država z enim zamahom ostane brez premoženja," je poudarila predsednica SAB Alenka Bratušek.

V SD so sicer svoj predlog zakona danes začeli predstavljati deležnikom. Danes so ga predstavili Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), pri čemer so izpostavili pripravljenost in željo po konstruktivni izmenjavi mnenj in dopolnjevanju predloga vključno z obravnavo na ESS, so sporočili iz stranke.

"Kot smo ponovno izpostavili, je cilj našega zakona en sam: da se zavaruje namenska finančna sredstva iz zakonsko določenih stalnih in dodatnih virov, ki jih namenimo za pokojninsko blagajno v času po letu 2040 za sedanje in prihodnje generacije," so zapisali.